NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017760
ZNP člen 34. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367b, 367b/3, 367č, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - nepopolna vloga - priloge - pravnomočna sodba sodišča druge stopnje - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit, sodišče vlogo zavrže (367. č člen ZPP).
V postopku za ureditev meje revizija ni dovoljena.
Revizije ni mogoče dopustiti, če predlogu ni priložena pravnomočna odločba sodišča druge stopnje (tretji odstavek 367. b člena ZPP).
Ker tožnica ni založila predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja, za kar so bili potrebni dodatni stroški, je ravnalo pravilno, da dokaza ni izvedlo, nato pa v skladu s tretjim odstavkom 153. člena ZPP presodilo, kakšen pomen ima pasivnost tožnice.
Tožnica uveljavlja terjatev po pravilih o neupravičeni obogatitvi iz naslova skupnih vlaganj v nepremičnino tretjega. Takšna terjatev je, glede na zakonsko opredelitev skupnega premoženja (da zakonca razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno - 52. člen ZZZDR) kolektivna. Napačno je stališče, da je zato potrebno sodelovanje obeh (bivših) zakoncev v postopku. Vrhovno sodišče je v zvezi z vprašanjem nujnega in enotnega sosporništva že zavzelo stališče, da s tožbo ni treba zajeti vseh udeležencev materialnopravnega razmerja, kadar se o njem odloča kot o predhodnem vprašanju.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017660
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 333, 333/3, 333/4. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - učinki obveznosti - prenehanje obveznosti - drugi načini prenehanja obveznosti - trajno dolžniško razmerje - odpoved - uporaba komunalne infrastrukture - primeren čas za odpoved - primeren odpovedni rok - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilne uporabe določb tretjega in četrtega odstavka 333. člena Obligacijskega zakonika ter 99. člena Stvarnopravnega zakonika.
ZSKZ (1993) člen 14. ZSKZ (2010) člen 16, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZUN člen 21.
družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski izvedbeni akt - vsebinske značilnosti prostorskih izvedbenih aktov - predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ in ZJS
Sodišči prve in druge stopnje se sklicujeta na določbo petega odstavka 57. člena ZJS. Po tej določbi so postala nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do 2000 namenjena za graditev objektov in so bila do leta 1993 družbena lastnina in zemljišča, ki jih je občina s sprejemom novega prostorskega izvedbenega akta, usklajenega z obveznimi republiškimi izhodišči, namenila za graditev objektov, last občine, na območju katere ležijo. Razen v zadnjem delu je besedilo vsebinsko enako povzel ZJS-1, ki je nadomestil ZJS, in sicer v tretjem odstavku 55. člena, nazadnje pa tudi še omenjena sedaj veljavna določba prvega odstavka 16.a člena ZSKZ. Nobena od predložene dokumentacije, niti potrdilo o namenski rabi zemljišč, pa ne izkazujejo obstoja zakonskih predpostavk za pridobitev lastninske pravice v korist tožeče stranke - „novega prostorsko izvedbenega akta, ki bi bil usklajen z obveznimi republiškimi izhodišči“ oziroma „prostorsko izvedbenem aktu, usklajenem z obveznimi republiškimi izhodišči“, kot to določa oziroma je določala navedena zakonska ureditev, in ki bi šele lahko omogočile naknadno ex lege subjektivno spremembo lastninsko pravnega položaja predmetnih zemljišč. Revizijsko sklicevanje, da so bila predmetna zemljišča vključena ves čas v PUP, ki je v skladu z določbo 21. člena ZUN predstavljal prostorsko izvedbeni akt, tako pomeni zgolj – nezadostno – navajanje enega od zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice v korist tožeče stranke.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017642
ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - - prodaja nepremičnine v izvršbi
Če del skupnega premoženja zakoncev ni več v njuni lasti, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem, s tem pa tudi njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017661
ZPP člen 3, 3/3, 318, 339, 339/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 99, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
dopuščena revizija - zamudna sodba - lastninska pravica na nepremičnini - izbrisna tožba - nasprotovanje prisilnim predpisom - izigravanje kogentnih določb - namerna nevložitev odgovora na tožbo - fiktivna zamudna sodba - vpis v zemljiško knjigo - vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe - subjektivne meje pravnomočnosti - razveljavitev ali sprememba pravnomočne sodbe - izredno pravno sredstvo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta se nižji sodišči pravilno oprli na 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, čeprav je bila izpodbijana vknjižba lastninske pravice prvega toženca vpisana v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne (zamudne) sodbe, izdane v pravdnem postopku, v katerem tožnik ni imel možnosti sodelovati.
SPZ člen 223. ZPP člen 367a, 367a71, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - osvoboditev služnosti - vložitev tožbe - rok - začetek teka roka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali triletni rok iz prve alineje 223. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) teče v času trajanja sodnega postopka zaradi prenehanja služnosti oz. ali sodišče glede zahtevka za prenehanje stvarne služnosti v smislu določb 223. člena SPZ ne odloča glede na čas vložitve tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017578
SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZIZ člen 59, 64, 65. ZPP člen 11.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - pravica do sodnega varstva - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe procesnih pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja odreka sodnega varstva v izločitveni pravdi (ob izkazani lastninski pravici v pričakovanju) zaradi zlorabe pravice.
skupno premoženje - gradnja na tujem svetu - nova stvar - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - solastnina - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - trditveno in dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme
Sodišči sta ugotovljena dejstva oprli na določbo 25. člena ZTLR in zaključili, da je tožnica z nastankom nove stvari pridobila solastninsko pravico na originaren način. Navedba revidenta, da odločitev o pridobitvi lastninske pravice tožnice ne temelji na določbah ZTLR, zato ni utemeljena. Pravilnost uporabe materialnega prava glede pravnega temelja pridobitve lastninske pravice izven okvira tako postavljenih revizijskih trditev revizijsko sodišče ne more preizkušati zaradi pravila iz prvega odstavka 371. člena ZPP.
Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo (materialno dokazno breme). Sodišči nižjih stopenj sta ves čas postopka povsem pravilno izhajali iz predpostavke, da za dejstva, ki so potrebna za ugoditev zahtevku na podlagi 25. člena ZTLR, materialno dokazno breme leži na strani tožnice. Toženec je s trditvami, da je gradnja izključna posledica vlaganj njegovih staršev, skušal izpodbiti tožničine trditve o skupni gradnji, zanje pa procesno dokazno breme skladno z določbo 212. člena ZPP leži na strani toženca. Očitek pritožbenega sodišča, da toženec ni zatrjeval višine dohodkov svojih staršev, po vsebini torej ne pomeni prevalitve materialnega dokaznega bremena, pač pa le pojasnilo, da toženec s svojimi nasprotnimi trditvami, za katere nosi procesno dokazno breme, ni uspel izpodbiti tožničinih trditev.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017591
Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5. ZZad člen 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 17, 17/1. ZPP člen 5.
dopuščena revizija - družbena lastnina - lastninjenje gozdov in kmetijskih zemljišč - zadruge - premoženje zadrug - odplačnost prehoda nepremičnin v družbeno lastnino - pravica do izjave v postopku - exceptio illegalis
Sodna praksa se je že izrekla o vprašanjih, 1.) ali so sodišča pri odločanju vezana na Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine kot podzakonski predpis (Navodilo) in 2.) ali Navodilo velja tudi za nepremičnine, ki so bile olastninjene po določbah ZZad. Na obe vprašanji je sodna praksa odgovorila pritrdilno.
Sodišče druge stopnje je spregledalo, da Navodilo ne velja le za nepremičnine, pridobljene s podržavljanjem v smislu predpisov o denacionalizaciji (torej tudi na podlagi arondacije po 1. točki prvega odstavka 5. člena Navodila), pač pa tudi za vse druge nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom nadomestila v višini več kot 30 % takratne vrednosti nepremičnine (9. točka prvega odstavka 5. člena Navodila). Iz analize 5. člena Navodila izhaja, da je pri lastninjenju spornih nepremičnin odločilna izključno odplačnost in ne temelj prehoda v družbeno lastnino. Predmet lastninjenja so bile namreč vse nepremičnine zadrug v družbeni lastnini ne glede na temelj prehoda. Temelj prehoda je odločilen le za opredelitev, kdaj morebitno nadomestilo, plačano ob prehodu nepremičnin v družbeno lastnino, ne zadostuje za zaključek o odplačnem prehodu. Stališče pritožbenega sodišča, da Navodila ni potrebno uporabiti, ker je šlo za plačilo v klasičnem obligacijskem razmerju, je zato pravno zmotno.
Toženka na relevantnost omenjenih dejstev v postopku pred sodiščem prve stopnje torej ni bila opozorjena niti s strani sodišča ob uporabi določbe 285. člena ZPP, niti s strani nasprotne stranke. Revizijsko sodišče bi v takšni procesni situaciji pri odločanju o reviziji na podlagi do sedaj postavljenih ugovornih trditev toženke kršilo njeno pravico do izjave iz 5. člena ZPP, zato niso izpolnjeni pogoji za spremembo sodb sodišč nižjih stopenj.
lastninjenje - športni objekt občinskega pomena - pridobitev lastninske pravice - javni interes
Ob upoštevanju, da je Mestna občina Ljubljana postala lastnica spornih nepremičnin na podlagi določbe 64. člena ZSpo, ker naj bi šlo za športne objekte občinskega pomena, je treba poudariti, da je edini namen takšnega lastninjenja v racionalni rabi športnih objektov v javnem interesu. Javni interes v športu je glavni razlog, zaradi katerega je bil poseben Zakon o športu sploh sprejet. Zaradi tega je seveda nujno, da so tudi lastninska razpolaganja lastnika športnih objektov skladna z načelom javnega interesa v športu.
skupno premoženje zakoncev - delitev obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - stanovanje - dolg v zvezi s posebnim premoženjem zakoncev - odplačilo dolga enega od zakoncev iz skupnega premoženja - obročno plačilo kupnine - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Sodna praksa pri vlaganjih skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca oz. pri odplačevanju dolga (kupnine) v zvezi s posebnim premoženjem enega zakonca, iz skupnih sredstev, sicer šteje, da je prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, vendar izrecno zavrača transformacijo (toženčevega) posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
Iz konkludentnih ravnanj mora izhajati jasno izražena volja, da so lahko pravno relevantna. V nasprotnem primeru bi vsaka pasivnost oziroma opustitev pravno relevantnih ravnanj že sama po sebi pomenila „tiho strinjanje“ ali „tiho pristajanje“ tudi na tista ravnanja nasprotne pogodbene stranke, ki pomenijo poskus nastanka ali preoblikovanja oziroma spremembe pogodbenega dogovora.
ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367c. SPZ člen 48, 48/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev povrnitev vlaganj v nepremičnino - izplačilo deleža pred delitvijo skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - nujno sosporništvo - odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko eden od zunajzakonskih partnerjev, preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju, s tožbo zahteva izplačilo svojega deleža skupnih vlaganj v nepremičnino od lastnika te nepremičnine, ne da bi s tožbo zajel tudi bivšega zunajzakonskega partnerja.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - izvršba - pravnomočna sodna odločba o obstoju obveznosti - napotitveni sklep - pravni interes za tožbo
Kljub obstoju napotitvenega sklepa lahko tožnik naknadno izgubi pravni interes za vodenje pravde, če se med pravdo spremenijo okoliščine, zaradi katerih tožnikove koristi od vložene ugotovitvene tožbe ni več. V konkretnem primeru pa ne gre za tak primer. Za sojenje je odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave, takrat pa je nedvomno obstajala pravnomočna sodba (izvršljivost ni pomembna) o obstoju dolžniško-upniškega razmerja med tožnico in prvo toženko, ki je utemeljevala vodenje in odločanje v tej pravdi.
Kotlovnica je bila urejena v dosedanji skupni kolesarnici, kar pomeni spremembo rabe skupnih delov, za kar zakon izrecno zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov. Izvedba posla, ki presega okvir rednega upravljanja brez ustreznega soglasja solastnikov je mogoča samo ob pogojih iz tretjega odstavka 29. člena SZ-1, to je s kritjem stroškov zgolj tistih etažnih lastnikov, ki so se s takim poslom (izboljšavo) strinjali ob nadaljnjem pogoju, da s tem ni ovirano izvrševanje lastninske pravice drugih etažnih lastnikov in ni ogrožena požarna varnost