zahteva za varstvo zakonitosti - solastnina - delitev solastnine - prevzemnik nepremičnine - solastniški delež
Če solastninski upravičenec svoje lastninske pravice ne izvaja v obsegu, do katerega ga opravičuje njegov solastni delež, upoštevaje potrebe solastnikov, ki se nedvomno odražajo tudi v dosedanjem načinu rabe stvari, narekuje določitev prevzemnika, ki v trenutku delitve solastnine izkazuje večjo dejansko oblast nad stvarjo.
lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost
Dobrovernost v kontekstu 64. člena SPZ pomeni, da pridobitelj ne sme vedeti, ali morati vedeti, da prenosnik ni sposoben razpolagati s stvarjo. Še posebej zaradi visoke vrednosti plovila bi se moral toženec nedvomno prepričati o tem, kakšno pravico ima prodajalec na plovilu tudi na podlagi listin, ki bi dokazovale nastanek razpolagalne pravice s stvarjo in se ne bi smel zadovoljiti zgolj z ugotovitvijo, da je prodajalka neposredna posestnica stvari.
dopuščena revizija - tožba za vpis lastninske pravice dolžnika - aktivna stvarna legitimacija - vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino - dokaz o dolžnikovi lastnini
Za to, da bi upniku, v primeru kakršen je obravnavani, ko je svojo terjatev do dolžnika že poskušal izterjati in to celo v izvršilnem postopku, vendar neuspešno, odrekli procesno upravičenje vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ, ni najti razumnega razloga.
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pridobitev lastninske pravice - solastnina - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Glede na navedbe v tožbi, da tožnica poleg terjatve na račun povečanja vrednosti solastniškega deleža toženčeve pokojne matere, katere univerzalni naslednik je toženec (za vlaganja pred sklenitvijo zakonske zveze), od toženca uveljavljala tudi terjatev na račun povečanja vrednosti njegovega solastniškega deleža, do katere je prišlo z vlaganji v sporno nepremičnino pred sklenitvijo zakonske zveze, je ugotovitev višjega sodišča, da gre v konkretnem primeru le za terjatev zoper toženčevo pokojno mater, za katero toženec odgovarja kot dedič, je tako v nasprotju z listinami v spisu.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - pomoč pri odplačilu dolga - stanovanjski kredit - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo
Na podlagi trditev, da je tožnica pomagala odplačevati kredit za prvo stanovanje in da naj bi se ta pomoč prek prodaj in nakupov drugih stanovanj transformirala v solastninsko pravico na zadnjem stanovanju, ni mogoče pridobiti lastninske pravice na nepremičnini na nobeni pravni podlagi. Tožba na ugotovitev solastninske pravice na zadnjem stanovanju je očitno nesklepčna v razmerju do vseh tožencev.
ODZ paragraf 418, 1460. Ustava SFRJ člen 25, 25/1. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954).
lastninska pravica na nepremičnini - dejanska razlastitev - družbena lastnina - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - dobra vera
Obstoj dobrovernosti je nujni pogoj tako za priposestvovanje lastninske pravice kot tudi za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem, kar sta načina pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki ju zatrjuje tožeča stranka.
dopuščena revizija - negatorna tožba - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - prepovedane imisije - odtegnitev svetlobe - krajevno običajna mera
Dejstvo, da je zasteklitev terase omejila dotok svetlobe na hodnik tožnikov za vsaj 15%, utemeljuje zaključek sodišč, da toženkini posegi predstavljajo nedovoljeno imisijo, ki otežuje uporabo nepremičnine tožnikov čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZN člen 47, 47-1.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - sporazumno razpolaganje - privolitev zakonca - konkludentna privolitev - obličnost - zastavna pravica na nepremičnini - dobrovernost zastavnega upnika
V sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da gre za skupno in sporazumno razpolaganje s skupnim premoženjem tudi v primeru, če zakonec naknadno odobri razpolaganje svojega zakonca, pri čemer ni potrebno, da je (predhodna ali naknadna) privolitev zakonca izrecna oziroma v določeni obliki - zadošča konkludentno izraženo soglasje (ob predpostavki, da je zakonec seznanjen z razpolaganjem).
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018154
ZVetL člen 3, 4, 14, 14/1. ZPP člen 320.
etažna lastnina - ustanovitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - solastnina - navidezna solastnina - idealni deleži - pravno varstvo - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pasivna legitimacija - vpis v zemljiško knjigo - subjektivne meje pravnomočnosti
Položaj navidezne solastnine kot ene izmed oblik dejanske etažne lastnine predpostavlja, da je bila stavba v naravi razdeljena na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa se je izvedla le z vpisom solastniških idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stavba stoji.
Dejanska etažna lastnina po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo. Zadostuje, da je tožnica lastninsko tožbo vložila proti osebi, ki je zemljiškoknjižni solastnik in ki ima torej navidezni solastniški delež, v resnici pa izključno lastnino posameznega dela. Takšna sodba izven tega, da med pravdnima strankama ugotavlja, da je oseba, ki je lastnik posameznega dela, druga, kot je to preko navidezne solastnine vidno iz zemljiške knjige, v ničemer ne bo posegla v položaj ostalih dejanskih etažnih ali navideznih zemljiškoknjižnih (so)lastnikov na nepremičnini.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - originarna pridobitev lastninske pravice - bistvena kršitve določb pravdnega postopka
Dogovori oziroma pogodbe med graditeljem in lastnikom zemljišča lahko izključujejo uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, vendar le v primerih, ko se v takšnih dogovorih oziroma pogodbah uredijo medsebojne pravice in obveznosti oziroma razmerja v zvezi z gradnjo na zemljišču. V takšnih situacijah je ob drugačnih obligacijskopravnih pa tudi stvarnopravnih učinkih dogovorov izključena uporaba pravil o originarni pridobitvi lastninske pravice na zemljišču na podlagi gradnje.
ZZK-1 člen 8, 243, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10, 43, 43/2.
izbrisna tožba - neveljavnost pogodbe - izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - neposredni pridobitelj - nadaljnji pridobitelj - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - razpolagalna sposobnost - dobra vera
Določbo tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki prepoveduje izbrisno tožbo proti dobroverni osebi, se ne nanaša na neposrednega knjižnega naslednika osebe, ki vlaga izbrisno tožbo, temveč izključno na nadaljnjega pridobitelja pravice na nepremičnini. Prepoved vlaganja izbrisne tožbe proti dobroverni osebi pomeni namreč le izpeljavo načela zaupanja v zemljiško knjigo, na katerega se lahko sklicuje le tretja poštena oziroma dobroverna oseba.
SPZ člen 217, 217/1, 222. ZPP člen 11, 228, 264, 286, 286/4, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 371, 379, 379/1. ZTLR člen 28. URS člen 22.
dopuščena revizija - služnost pridobitev služnostne pravice - stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - spremembe obsega in načina izvrševane služnosti - priposestvovanje služnosti - trditveno in dokazno breme - prekluzija - nova dejstva in dokazi - listina pri tretji osebi - krivda za prepozno predlaganje dokazov - enako varstvo pravic - pravica do izjave v postopku - enakost orožij - načelo vestnosti in poštenja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče ne more naložiti tožnici, da bi morala služnostno pogodbo predložiti že prej, če zanjo sploh ni vedela. Tako ji tudi ni mogoče očitati, da bi morala uporabiti možnosti iz 228. člena ali 264. člena ZPP.
Ker nižji sodišči nista upoštevali novih navedb in nista izvedli kasneje predloženih dokazov, ki so za odločitev v tej zadevi bistveni, sta tožnici kršili ustavno pravico do izjave (22. člen Ustave RS) in storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
- ali je tožena stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje na vozilu pridobila lastninsko pravico po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) oziroma na podlagi priposestvovanja ter ali ima takšna pridobitev lastninske pravice za posledico izključitev odgovornosti prodajalca iz 488. člena Obligacijskega zakonika (OZ),
- ali je v primeru, če je prodajalec pridobil lastninsko pravico na prodani stvari, ta bila obremenjena s pravno napako v trenutku sklepanja kupoprodajne pogodbe med pravdnima strankama,
- kakšno je razmerje med določbama 64. člena SPZ in 488. člena OZ.
DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018096
ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3-2, 1/3-3, 2, 2/1, 27/2, 9, 9/4, 10, 12. ZPP člen 21, 39, 39/1, 76, 76/3, 339, 33971, 339/2-14, 367, 367/2, 377. ZNP člen 97.
sposobnost biti stranka v postopku - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - agrarna skupnost - člani agrarne skupnosti - stvarna legitimacija - vrnitev premoženjskih pravic - denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - odškodnina - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepravdni postopek - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Namen ponovne vzpostavitve agrarnih skupnosti je v vrnitvi premoženja, ki je bilo primarno odvzeto agrarnim skupnostim in le posredno članom teh skupnosti, in vrnitvi drugih premoženjskih pravic. Uveljavljanje odškodnine po 10. členu ZPVAS pomeni skupno uresničevanje interesov članov oziroma način upravljanja premoženja članov, zato jo lahko uveljavljajo tudi agrarne skupnosti, s tem pa se tudi osmišlja institut podelitve sposobnosti biti stranka po tretjem odstavku 76. člena ZPP za konkretno pravdo.
ZKZ člen 18 - 23. ZPP člen 318, 318, 318/1-2, 318/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - lastninska pravica na nepremičnini - promet s kmetijskimi zemljišči - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - originarna pridobitev - dobrovernost - ničnost
Kogentne določbe 18. do 23. člena ZKZ se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči. V konkretnem primeru pa ne gre za pravno-poslovno, pač pa za originarno (torej na zakonu temelječo) pridobitev. Prej citirane določbe ZKZ zato niso relevantne. Veljavnost pravnega posla namreč ni predpostavka dobrovernosti posesti lastniškega posestnika: dobroverna lastniška posest lahko temelji tudi na izpodbojnem ali ničnem pravnem poslu. Priposestvovanje izpodbojnost in ničnost pravnega posla sanira.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018055
SPZ člen 8. ZKZ člen 26, 26/4, 38. OZ člen 587, 599. ZPP člen 339, 339/2-14.
zakupna pogodba - zakup nepremičnin - kmetijska zemljišča - stavbe - predmet zakupa - odstop od pogodbe - pravne napake - lastninska pravica - superficies solo cedit - omejitve javnopravne narave - povrnitev premoženjske škode
Nelegalna oziroma neskladna gradnja v konkretnem primeru predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena kot pravna napaka (494. člen OZ). Ker tožnik zaradi omejitev javnopravne narave ni mogel uresničiti namena pogodbe - njegova pravica zakupa je bila najmanj omejena (s pravico tretjega - države), je od pogodbe upravičeno odstopil in ima pravico do povrnitve nastale škode (tretji odstavek 599. člena OZ in tretji odstavek 117. člena OZ), ki ji je toženec zgolj pavšalno ugovarjal.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnih sredstev - protispisnost - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med trditvami in zapisom trditev v sodbi
Revidentov očitek o nasprotju med toženčevimi trditvami v zapisniku in povzetki teh trditev v sodbi ne predstavlja očitane procesne kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za očitek o protispisnem povzemanju njegovih izpovedb pri zaslišanju (torej zapisnika o izvedbi dokazov), kar šele bi glede na obseg možnih vrst kršitev iz navedenega zakonskega določila, lahko predstavljalo očitano procesno kršitev.
Ker očitki v pritožbi niso bili uveljavljani, sodišče druge stopnje pa na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in gre torej za v reviziji prvič navedeni očitek, revident na ta način nedopustno „preskakuje pravna sredstva“. Trditev o storitvi omenjenih kršitev, da je torej dokazna ocena o sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje celo nespornem dejstvu, da je pravna prednica vedela za gradnjo, pa se ji ni takoj uprla, procesno pomanjkljiva zaradi neupoštevanja izvedbe omenjenih dokaznih predlogov, bi bila lahko predmet revizijskega preizkusa le, če bi jo revident uveljavljal pravočasno - v postopku pred sodiščem druge stopnje, pa le to očitka ne bi upoštevalo oziroma bi ga celo prezrlo. Ker revident tega ni storil, je tudi sodišču druge stopnje odvzel možnost, da se do omenjenega očitka o storitvi procesne kršitve sploh opredeli. V izrednem pravnem sredstvu, kakršna je tudi revizija, prvič uveljavljana kršitev tako pomeni nedovoljen zaobid oziroma preskok rednega pravnega sredstva v hierarhični verigi oziroma paleti vseh predvidenih pravnih sredstev.
Na izostanek EMŠA v izreku pravnomočne sodbe, se v reviziji toženec sklicuje prvič, razen tega pa je tudi ta revizijski očitek materialnopravne narave podan nejasno in ne dovolj substancirano, saj revident niti v reviziji ne pojasni, zakaj naj bi bil v tej pravdi izrek sodbe, ki ne vsebuje tudi EMŠA „pridobitelja kot tudi odsvojitelja“ v nasprotju s kakšno od procesnih oziroma materialnopravnih zakonskih določb, oziroma kateri zakonski določbi naj bi nasprotoval. Revizijsko sodišče pa sicer ugotavlja, da za takšno zahtevo tudi ni podlage niti v kakšni od določb ZZK-1, niti kakšnega drugega predpisa.
Stališče sodišča druge stopnje, ki v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje terja za pravno veljavnost dogovora o gradnji tudi anticipirano določitev višine solastninskih deležev graditeljev, najprej nasprotuje določbi 34. člena OZ, po katerem je lahko predmet pogodbe zgolj določljiv (obligatio incerta), takšen pa je, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (prvi odstavek 38. člena OZ). Namen takšne zakonske ureditve predmeta pogodbe, ki širi meje veljavnosti pogodbe na podlagi dopustnosti njegove ohlapnejše opredelitve, je zajeti tudi vse tiste situacije, ko pogodbeni stranki v naprej ne moreta točno poznati vseh elementov, ki bodo vplivali na to, da se uresniči izpolnitveno ravnanje, pa tudi dogovorjeni pogodbeni namen oziroma kavzo pogodbe, kot tudi ne, kakšen točno bo obseg izpolnitvenega ravnanja in doseženi rezultat, v konkretnem primeru torej - kakšna bo vrednost bodočih prispevkov pogodbenikov k nastanku solastne nepremičnine in s tem posledično kakšen solastninski delež bo pripadel eni in drugi pravdni stranki. Nižji standard opredelitve opisanega predmeta pogodbe, ki je tu „določen za nazaj“ (aposteriori) in ne že substancirano v naprej (apriori), je v takšnih primerih torej sorazmeren nižji stopnji spoznavne prognoze uresničitve predmeta pogodbe (oziroma tudi njene kavze) s strani ene in druge pogodbene stranke, torej posledično tudi določitvi solastninskih deležev v korist tretjih, ki bodo ustrezali bodočim, še ne gotovim in vnaprej nedoločljivim prispevkom pogodbenih strank.
Dogovor o skupni gradnji ima stvarno pravne učinke, če vsebuje tudi dogovor, da bo gradnja podlaga za pridobitev solastninske pravice oziroma spremembo obstoječih solastninskih deležev, pri čemer ni nujno, da bi bila s takšnim dogovorom določena tudi že višina novih solastninskih deležev. V primeru da novi deleži niso vnaprej določeni, se v pravdi ugotavljajo glede na okoliščine konkretne zadeve, če pa tudi to ni mogoče, pa se domneva, da so enaki.
V izpodbijani drugostopni sodbi omenjena „nekonsistentnost“ zaradi zapisa besedne zveze vknjižba „skupne“ lastninske pravice v izreku tožbenega zahtevka, ki se torej nanaša „zgolj“ na sicer materialnopravno napačen, vendar pa tudi nepotreben pravni opis vrste lastninske pravice, ki ni nujen, obvezen sestavni del tožbe in samega tožbenega zahtevka, in na katerega sodišče zato tudi ni vezano v smislu določbe 2. člena ZPP (načelo dispozitivnosti), je odpravljiva z delno zavrnitvijo tožbenega zahtevka v tem delu ali vsaj z opustitvijo omenjene opisne navedbe vrste lastninske pravice iz tožbenega zahtevka. Ne gre torej za pravno upoštevno protislovnost v samem izreku tožbe kot tudi ne za kontradiktornost med dejstvenim temeljem tožbe in njenim procesnim delom (izrekom), ki bi zahtevala materialnopravno zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe.