ZTLR člen 24, 24/2, 25. SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1.
gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - solastnina - sklepčnost tožbe - obogatitveni zahtevek
Ko gre za dogovorjeno gradnjo, ni mogoče uporabiti določb ZTLR o originarni pridobitvi (so)lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
Dovoljenje solastnika za gradnjo nikakor še ne pomeni, da solastnik tudi soglaša s spremembo solastninskih deležev. Takšen dogovor je treba dokazati in sodišči sta v obravnavani zadevi ocenili, da tožnika takšnega dogovora nista dokazala.
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da trditve o vrednosti opravljenih vlaganj ne pomenijo trditev o večvrednosti nepremičnine. Glede na to, da je na pomanjkljivost trditev in ugotovitev v zvezi z obogatitvenimi zahtevki izrecno opozoril toženec, odločitev o nesklepčnosti tožbe za tožnika ne more biti presenečenje.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018558
SZ-1 člen 190, 190/3. SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - skupni prostor - posamezni del - sprememba skupnega prostora v posamezni del - soglasja etažnih lastnikov - družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sporni prostor predstavlja posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0018528
ZPP člen 41, 367, 367/5, 367a, 367c, 367c/2.
vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - povezana vprašanja - spor majhne vrednosti - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - ugotovitev lastninske pravice - uporabnina
V primeru, če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, pa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (41. člen ZPP). Po petem odstavku 367. člena ZPP pa se ne glede na navedeno določbo 41. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o prenehanju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - trditve o dejstvih - nezatrjevanja dejstva
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili načelo kontradiktornosti, ker sta odločitev oprli na nezatrjevana dejstva glede obstoja dogovora za uporabo dela nepremičnine za določen čas.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - konkurenca originarnih pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v stečaju
V primeru, ko gre za konkurenco pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa na javni dražbi od stečajnega dolžnika ima prednost slednja. Zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku in posebnega varstva originarnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori, da kupec ob nakupu ni bil dobroveren oziroma, da je svojo poizvedovalno dolžnost opustil.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018524
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izpraznitev stanovanja - dedni dogovor o služnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se tožena stranka lahko upravičeno brani zoper stvarnopravni zahtevek na izročitev in izselitev iz stanovanja z ugovorom, da pravni naslov za bivanje v stanovanju predstavlja pravnomočni sklep o dedovanju, v katerega je povzet dedni dogovor o priznavanju volila osebne služnosti stanovanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v negatornih tožbah tožbeni zahtevek, ki tožencu nalaga, da določene imisije omeji na krajevno običajno oziroma dopustno mero, dovolj določen za obravnavanje, zlasti če gre za težko izmerljive imisije.
ZPP člen 182, 182/3, 384, 384/1. ZRPPN člen 1, 2, 21, 23, 23/1, 50, 51, 59. ZRPPU člen 21, 58, 59.
pogodba namesto razlastitve - pogodba namesto razlastitve po ZRPPN - obličnost - prehod nepremičnine v družbeno lastnino - pridobitev lastninske pravice - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve pomeni specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine (1. in 2. člen ZRPPN). Pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi (prvi odstavek 23. člena ZRPPN) in sporazum o odškodnini (50. člen ZRPPN) oziroma sodno odločbo o njej (51. člen ZRPPN). Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa (16. člen ZRPPN) grozi razlastitev nepremičnine (20. člen ZRPPN). Pridobitev lastninske pravice na tak način je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek.
varstvo lastninske pravice - izbrisna tožba - neprava retroaktivnost - konverzija - ugotovitvena tožba - pravno razmerje - pravnomočno razsojena stvar - objektivne meje pravnomočnosti
Po oceni Vrhovnega sodišča je pri tehtanju med položajem pridobitelja, ki je sicer računal na dokončnost zemljiškoknjižnega razmerja, ki bo šele nastopila, in pravico tožnika, ki vlaga izbrisno tožbo in varuje lastninsko pravico, tožbi za njeno varstvo pa je lastna časovna neomejenost in nezastarljivost, prednost vedno treba dati slednji.
Objektivne meje pravnomočnosti namreč ne izključujejo le tožbe z enakim tožbenim zahtevkom, o katerem je že pravnomočno odločeno, pač pa tudi tožbo, s katero bi se uveljavljal zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je že pravnomočno odločeno. Če je sodišče ugotovilo, da doseženo soglasje o bistvenih sestavinah med pogodbenikoma po svoji vsebini predstavlja preužitkarsko razmerje, in odločilo o njegovi veljavnosti, saj je ugotovilo tudi njegovo ničnost, je izključilo vse naknadne ugovore, ki se nanašajo na njegovo vsebino ter veljavnost, in s tem tudi možnost hkratnega obstoja veljavnega darilnega razmerja iz istega dogovora.
SPZ člen 66, 92, 99. ZPP člen 41, 41/1, 315, 315/1, 339, 339/2-10, 339/2-15, 367, 367/2, 481, 481/2.
lastninska tožba - rei vindicatio - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - solastnina - sodba presenečenja - vmesna sodba
Solastnik ima v razmerju do drugega solastnika pravno varstvo v okviru negatorne in rei vindikacijske tožbe, tudi če med njima ni sporazuma o uporabi solastne stvari ali izdane pravnomočne odločbe o načinu uporabe solastne stvari.
Ker tožnica zahtevka za izročitev nepremičnine v soposest ni konkretizirala, oba zahtevka pa sta v konkretnem primeru neločljivo povezana, je bilo pravno varstvo solastnikove pravice za izročitev nepremičnine v soposest zagotovljeno v okviru drugega zahtevka, ki ga tožnica pojmuje kot negatornega.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018477
ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 10/3, 141, 189, 190. ZIZ člen 254, 254/3. ZIZ-A člen 120. SPZ člen 274, 274/3. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost notarja - - notarska napaka - ustanovitev hipoteke na nevpisani nepremičnini - vknjižba lastninske pravice in zastavne pravice po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo - vrsti red zastavnih pravic - prednostno načelo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - soprispevek oškodovanca
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali se določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in190. člen ZZK-1 uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi (in ima zato na podlagi tretjega odstavka 254. člena ZIZ sklenitev neposredno izvršljivega notarskega zapisa o ustanovitvi zastavne pravice pomen vknjižbe zastavne pravice) in se je zato vpis lastninske pravice ter že obstoječih zastavnih pravic ob kasnejšem vpisu predmetne nepremičnine v zemljiško knjigo izvedel po določbah 120. člena ZIZ-A oziroma tretjega odstavka 274. člena SPZ;
(2) Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožena notarka ravnala protipravno; in
(3) Ali bi se sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe moralo opredeliti tudi do obstoja vzročne zveze kot ene izmed predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti toženke za domnevno nastalo škodo in do navedb toženke o soprispevku tožnice k nastanku vtoževane škode oziroma ali je obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje zadostna.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - dogovor o skupni poti - obligacijski dogovor - preklic dogovora - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - načelo relativnosti - prenehanje obveznosti - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - načelo vestnosti in poštenja
Ugotovljena vsebina v okviru upravnega postopka doseženega dogovora in za potrebe gradenj določen (dogovorjen) status zemljišča (dovozna pot) ne daje podlage za sklepanje o časovno nedoločenem razmerju med strankama in posledično podlage za odpoved na način iz 333. člena OZ.
Čeprav z dogovorom, s katerim sta tožnica in prva toženka uredili dostop do objektov na svojih nepremičninah, nista pridobili stvarne pravice, pa vseh posledic, ki iz njega izhajajo, ni mogoče razreševati le na podlagi načela relativnosti iz 125. člena OZ. Kljub nesporni obligacijski naravi dogovora namreč že njegova vsebina in predmet predpostavljata dejanske učinke za tretje. Dogovorjen in zgrajen skupni dovoz do njunih nepremičnin ne more pomeniti drugega, kot da po tej poti do njih dostopajo vsi, ki so k njima namenjeni. Tretji, ki po sporni poti dostopajo do objektov tožnice in prve toženke, ne izvršujejo svojih pravic kot (njuni morebitni) pravni nasledniki, temveč le upravičenje, ki sta si ga medsebojno izgovorili tožnica in prva toženka.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbe lastnina - funkcionalno zemljišče - stavba v zasebni lastnini - prenos lastninske pravice - prenos pravice uporabe - zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - lastninjenje - izključna lastninska pravica - solastnina
Redni rabi stavbe namenjeno zemljišče v družbeni lasti je lastniku stavbe pripadlo v uporabo na podlagi zakona samega, zato ni pomembno, ali je bilo predmet pravnih poslov o prenosih lastninske pravice na stavbah pravdnih strank (ali je bilo navedeno v pogodbah ali ne). Prav tako ni relevantno, ali so bila ta zemljišča že določena (oziroma, da v konkretnem primeru po revizijskih trditvah niso bila določena) kot funkcionalna zemljišča; o teh vprašanjih se je sodna praksa že poenotila.
Ker v obravnavanem primeru ni prišlo do delitve služeče nepremičnine, je materialnopravno zmotno sklicevanje na določbo drugega odstavka 225. člena SPZ, ki ureja prenos stvarne služnosti za primer delitve služeče nepremičnine. To pomeni, da je odgovor na vprašanje (ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji parceli, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225. člena SPZ in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke) negativen.
Ker je toženec v razmerju do tožnice nastopal v vlogi zastavitelja (za tuj dolg) in solidarnega dolžnika, je izvršilni postopek, ki je zoper toženca tekel na podlagi neposredno izvršljivega sporazuma za zavarovanje terjatve, pretrgal zastaranje poroštvene obveznosti.
pridobitev lastninske pravice - nepremičnina - lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - funkcionalno zemljišče - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - ustna pogodba - teorija realizacije
Ključen razlikovalni znak med splošnim pravilom, da lokacijska in gradbena dovoljenja ne morejo predstavljati pravnega akta o prenosu pravice uporabe, in konkretnim položajem je, da so bili izdajatelji teh upravnih aktov organi Občine, torej organi subjekta, ki je lahko razpolagal s pravico uporabe. Vsi ti akti zato predstavljajo hkrati tudi povsem jasno izjavnovoljno ravnanje. Poleg tega je pomembno še nekaj. Pravnoposlovni prenos med družbenopolitičnimi osebami (kar sta tako Občina kot SRS bili) je bil neodplačen. To pa je bistvenega pomena za vprašanje, ali je ustno pogodbo (soglasje volj) mogoče šteti za realizirano. O tem, da ugotovljeno dejansko stanje posesti na spornih nepremičninah vse od leta 1979 do danes ustreza položaju realizirane ustne pogodbe o prenosu pravice uporabe z Občine na pravno prednico tožeče stranke, ne more biti resnega pravnega dvoma. Očitno namreč je, da tožeča stranka ves ta čas izvršuje stvarnopravna (in ne kakšna drugačna, npr. obligacijska) upravičenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO
VS0018383
ZPP člen 285. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 31, 32. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 239, 243, 244, 244/1.
materialno procesno vodstvo - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izločitvena tožba - prehod stvarnopravnega upravičenja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - določljivost nepremičnine - zemljiškoknjižno dovolilo - pogoj - rok
Za odločitev v izločitvenih pravdah, v katerih pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi ali z vknjižbo v postopku zavarovanja in se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je potrebno odgovoriti le na vprašanje, ali je posameznik (tretji) na nepremičnini, ki jo izloča, pred trenutkom pridobitve prisilne zastavne pravice pridobil pravico, ki preprečuje izvršbo. Ni pa potrebno (oziroma je celo zmotno) presojati, ali je upnik tudi vedel oziroma moral vedeti za to pravico, saj upnika s prisilno hipoteko načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje.
V primeru nevpisane nepremičnine mora zemljiškoknjižno sodišče po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo na predlog lastnika dovoliti vpis lastninske pravice, če lahko iz zemljiškoknjižnega dovolila nedvomno ugotovi, da gre za isto nepremičnino.