ZTLR člen 28, 28/2,72, 72/1, 72/2. ZKZ (1973) člen 19, 20, 21. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - priposestvovanje - dobrovernost - status zemljišča - trditveno in dokazno breme
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018726
ZPP člen 367a, 367a/1. SPZ člen 65. OZ člen 1003.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - skupnost - delitev solastnine - uporaba SPZ - uporaba OZ
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče, da se za razmerja iz premoženjske skupnosti - solastnine dveh oseb, ki sta skupaj pridobili solastnino po enakih deležih, pa njuna skupnost ne ustreza statusu izvenzakonske skupnosti, ob delitvi upošteva določba 65. člena Stvarnopravnega zakonika in solastninski delež, vpisan v zemljiški knjigi, ali pa se uporabijo pravila skupnosti iz XXVIII. poglavja Obligacijskega zakonika, ob prenehanju pa določba 1010. člena Obligacijskega zakonika.
lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice - poslovna pridobitev lastninske pravice - izročitev premičnine
Za učinkovit prenos lastninske pravice na premičnini morajo biti izpolnjeni trije pogoji: 1) zavezovalni pravni posel, 2) razpolagalna sposobnost odsvojitelja in 3) razpolagalni pravni posle, katerega sestavni del je tudi izročitev premičnine pridobitelju v posest.
Neizpolnitev katerega od kumulativno določenih pogojev za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom pomeni, da se lastninska pravice ne prenese.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - izstavitev zemljiškoknjižne listine - darilo - razveza zakonske zveze - nova stvar
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je pritožbeno sodišče pri odločanju o tožnikovi lastninski pravici na sporni nepremičnini pravilno uporabilo materialno pravo.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018646
ZZK-1 člen 246. OZ člen 39, 86. SPZ člen 9, 10. ZPP člen 339, 339/2-8, 286b.
prodajna pogodba - nepremičnina - dvojna prodaja - ničnost - dobra vera pridobitelja - nedopusten namen - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - kršitev moralnih norm - preskakovanje pravnih sredstev
Toženca sta prodajno pogodbo sklenila z nedopustnim namenom, da tožnici onemogočita uveljavljanje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine, takšen dogovor pa ne more uživati pravnega varstva, niti toženca kot nedobrovernega kupca ne more varovati načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Določba 128. čl. ZS ureja le lastninjenje poslovnih prostorov nekdanjih temeljnih sodišč. Glede poslovnih prostorov višjih in vrhovnega sodišča, javnih tožilstev in sodišč združenega dela je treba uporabiti analogijo in s tem zapolniti pravno praznino.
gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - dogovor o gradnji - solastnina - sprememba lastninskega deleža - soglasje solastnika
V primeru
dogovorjene gradnje solastnikov
ni mogoče uporabiti določb o originarni pridobitvi (so)lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu
. Te določbe se
lahko uporabijo samo takrat, kadar gre za gradnjo na tujem zemljišču brez pravne podlage, tj. brez soglasja lastnika zemljišča. Kadar pa solastnik z gradnjo soglaša in pri njej celo sodeluje – kar sta v konkretnem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje – je to lahko le primer skupne gradnje na podlagi dogovora, ki je lahko podlaga za uveljavljanje zahtevka za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine.
Vrhovno sodišče opozarja tudi, da samo dovoljenje solastnika za gradnjo nikakor še ne pomeni, da solastnik tudi soglaša s spremembo solastninskih deležev. Tožnica bi torej morala trditi in dokazati, da je toženka soglašala, da bo zaradi gradnje svoj 1/4 solastninski delež na nepremičnini izgubila. Pravilno je s
tališče sodišča druge stopnje, da tožnica obstoja dogovora o spremembi solastninskih deležev zaradi gradnje sploh ni zatrjevala. Trditve, da je obstajal dogovor med njo in staršema, da sami zgradijo hišo, da se je toženka z gradnjo strinjala in trdila, „da sama od gradnje ne zahteva nič“, navaja namreč v povezavi s svojim stališčem, da je z gradnjo originarno pridobila večji delež na nepremičnini.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018624
ZPP člen 41, 41/1, 44, 44/3, 367, 367/2, 367/5. ZLNDL člen 2, 2/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba sodne prakse - osnovna vrednost - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice - lastninjenje
V starejši sodni praksi je veljalo, da mora stranka v reviziji podati oceno vrednosti revizijsko izpodbijanega dela zahtevka, saj se je revizijsko sporna vrednost presojala po razmerju med zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej po deležu od ocenjene ali določene vrednosti spora. Novejša sodna praksa pa se je od navedenega oddaljila in omehčala prej navedeno stališče. Zdaj zadošča, da revident navede le osnovno vrednost spornega predmeta. Navedeno novejše stališče sodne prakse smiselno enako velja za zahtevke, ki temeljijo na isti pravni in dejanski podlagi (prvi odstavek 41. člena ZPP) in za medsebojno povezane zahtevke (peti odstavek 367. člena ZPP), zato za presojo dovoljenosti revizije v konkretnem primeru dejstvo, da drugi zahtevek ni predmet revizijske presoje, ni (več) pravno odločilno.
Pravica uporabe se je v sistemu družbene lastnine lahko prenašala tudi izvenknjižno. Ker dejanski imetniki pravic uporabe pogosto niso razvidni iz zemljiške knjige, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini dejansko pravico uporabe na sporni nepremičnini ali njenem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018705
ZZZDR člen 59. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - solastnina
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožnik (bivši zunajzakonski partner toženke) solastnik nepremičnine, na kateri stoji stavba, v enakem deležu, čeprav je zemljišče prispevala toženka iz svojega posebnega premoženja, k izgradnji stavbe pa sta oba prispevala v enakem deležu.
tožba na nedopustnost izvršbe - izvršba na premičnino - sestavina stvari - pritiklina
Objekt brez motorja je nekompleten in ne služi (več) svojemu namenu. Ob tem samo dejstvo, da je bioplinski motor mogoče brez poškodb ločiti od objekta, ni odločilno. Ključna je „soodvisnost“ stvari, ki utemeljuje organsko povezanost med obema. ker je predmet stvarne pravice lahko samo individualno določena samostojna stvar, tožeča stranka lastninske pravice na bioplinskem motorju, potem ko je bil ta že vgrajen v bioplinarno, ni mogla pridobiti.
Kadar se prevzemnik terjatve odloči, da terjatev in ločitveno pravico (vseeno) prijavi v stečajnem postopku, in torej plačilo terjatve uveljavlja sodno, s tem dejanjem izrazi voljo za to, da postane odstopljena terjatev del posebne stečajne mase in da se izterja po pravilih stečajnega postopka.
Za zahtevek za plačilo terjatve, ki je predmet fiduciarne cesije, je podana (materialna) aktivna legitimacija tožeče stranke (ki je v stečaju in je fiduciant).
Pravdni stranki sta se s pogodbo dogovorili za način povrnitve vlaganj, zato se splošna pravila OZ in SPZ o neupravičeni obogatitvi in pravilih vračanja ne uporabljajo.
ZPP člen 99, 189, 190, 191, 191/1-2, 196, 202, 202/1. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - sosporniška intervencija - sosporništvo - formalno sosporništvo - negatorna tožba - varStvo lastninske pravice
V konkretnem primeru predpostavka za uporabo določbe prvega odstavka 202. člena ZPP, da je sosporniški intervenient lahko le potencialni enotni sospornik, ni izpolnjena. Med A.A. in D.A. ni nobenega materialnopravnega razmerja glede predmeta spora, še posebej ne takega, ki bi ga bilo treba rešiti za oba enako: stanovanje je pred pričetkom pravde postalo izključna last D.A., zato A.A. nima (več) negatornega zahtevka iz 99. člena SPZ, saj je ta namenjen varstvu lastninske pravice. Njuno sosporništvo je zgolj formalno.
SPZ člen 92, 92/1, 105. ZPP člen 13, 13/1, 190, 339, 339/2-14. ZVEtL člen 25, 25/1.
dopuščena revizija - reivindikacijska tožba - izpraznitev in izročitev nepremičnine - kurilnica - dogovor o souporabi - pravna narava pogodbenega določila - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - posamezni skupni del - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivosti sodbe - nejasnost razlogov - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek vzpostavitve etažne lastnine - odtujitev stvari o kateri teče pravda - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava v sodbi sodišča druge stopnje pri presoji pravne narave pogodbenega določila o „trajni souporabi“ spornega prostora, ki je predmet tožbenega zahtevka, in pravnih posledic tega dogovora ter glede nejasnosti razlogov v sodbi sodišča druge stopnje v delu, kjer sodišče govori o nedopustni spremembi lastninskega režima stavbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018578
ZPP člen 254, 254/3, 285, 339, 339/2-8, 368, 367/2. OZ člen 131, 131/1, 164. SPZ člen 99. ZVNDN člen 8, 37.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - substanciranost dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odškodninska odgovornost - vzpostavitev prejšnjega stanja - sanacija plazu - vznemirjanje lastninske pravice - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Kadar sodišče ne postavi novega izvedenca, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Sodna praksa je enotna v zahtevi, da mora biti zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, dokazni predlog substanciran, kar pomeni, da mora stranka v njem natančno opredeliti, katera relevantna dejanska trditev naj se s predlaganim dokazom ugotovi.
prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - tožba za sklenitev prodajne pogodbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sklepčnost tožbe - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da je za odločitev pomembno, da je v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ veljala prejšnja sodna praksa, da je tožnik v celoti ravnal v skladu s takšno prakso in da je zato tudi utemeljeno vztrajal pri tožbenem zahtevku za sklenitev pogodbe, s čimer si je ohranil rok za odobritev pravnega posla. Za vložitev tožbe s takšnim, po prejšnji sodni praksi oblikovanim zahtevkom, ne velja 60 dnevni prekluzivni rok iz ZKZ, ki je predpisan za vložitev zahteve za odobritev pogodbe.
dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - solastnina - del nepremičnine - dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti - dejanska delitev stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - dejansko stanje - širitev dejanske podlage na drugi stopnji sojenja - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je drugostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, s tem ko je širilo in dopolnjevalo dejansko stanje, ugotovljeno s strani prvostopenjskega sodišča;
- ali lahko solastnik priposestvuje stvarno služnost na delu nepremičnine, ki je v solastnini;
- ali se sporazum, sklenjen v obliki naznanilnega lista, v katerem sta se pravna prednika strank dogovorila, da bosta drug drugemu puščala prehod preko svojih parcel, tako da bosta okoli hiše in hleva označila poseben del zemljišča, ki se bo skupno koristil, lahko šteje kot dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti po vsebini in obsegu, kot jo vtožuje tožnica.