OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018578
ZPP člen 254, 254/3, 285, 339, 339/2-8, 368, 367/2. OZ člen 131, 131/1, 164. SPZ člen 99. ZVNDN člen 8, 37.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - substanciranost dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odškodninska odgovornost - vzpostavitev prejšnjega stanja - sanacija plazu - vznemirjanje lastninske pravice - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Kadar sodišče ne postavi novega izvedenca, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Sodna praksa je enotna v zahtevi, da mora biti zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, dokazni predlog substanciran, kar pomeni, da mora stranka v njem natančno opredeliti, katera relevantna dejanska trditev naj se s predlaganim dokazom ugotovi.
prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - tožba za sklenitev prodajne pogodbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sklepčnost tožbe - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da je za odločitev pomembno, da je v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ veljala prejšnja sodna praksa, da je tožnik v celoti ravnal v skladu s takšno prakso in da je zato tudi utemeljeno vztrajal pri tožbenem zahtevku za sklenitev pogodbe, s čimer si je ohranil rok za odobritev pravnega posla. Za vložitev tožbe s takšnim, po prejšnji sodni praksi oblikovanim zahtevkom, ne velja 60 dnevni prekluzivni rok iz ZKZ, ki je predpisan za vložitev zahteve za odobritev pogodbe.
dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - solastnina - del nepremičnine - dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti - dejanska delitev stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - dejansko stanje - širitev dejanske podlage na drugi stopnji sojenja - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je drugostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, s tem ko je širilo in dopolnjevalo dejansko stanje, ugotovljeno s strani prvostopenjskega sodišča;
- ali lahko solastnik priposestvuje stvarno služnost na delu nepremičnine, ki je v solastnini;
- ali se sporazum, sklenjen v obliki naznanilnega lista, v katerem sta se pravna prednika strank dogovorila, da bosta drug drugemu puščala prehod preko svojih parcel, tako da bosta okoli hiše in hleva označila poseben del zemljišča, ki se bo skupno koristil, lahko šteje kot dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti po vsebini in obsegu, kot jo vtožuje tožnica.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0018591
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 107, 112. URS člen 33, 158. ZIKS člen 145.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - pravnomočnost - res iudicata - vrnitev zaplenjene nepremičnine - odpoved najemne pogodbe - plačilo najemnine - izpraznitev stanovanja - pravica do zasebne lastnine
Na postavljeno vprašanje je že odgovorilo Ustavno sodišče v odločbiUp-457/09-21 z dne 28. 9. 2011. Pojasnilo je, da načelo pravnomočnosti iz158. člena Ustave zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice. Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi pristojnega organa, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, oziroma ne da bi bili po takšnem postopku drugače odstranjeni njeni učinki, je kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. V pravdnem postopku tako ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopku denacionalizacije.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 99. ZTLR člen 25, 25/2.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - rušitev objekta - pravnomočnost - res iudicata - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj
- ali je glede na konkretne okoliščine primera mogoča zavrnitev zahtevka po negatorni tožbi, brez poprejšnje nedvoumne ugotovitve, da ima toženec ustrezno stvarno pravico; in
- ali sta nižji sodišči na podlagi drugega odstavka 25. člena ZTLR materialnopravno pravilno presodili, da rušenje objekta ne bi bilo družbeno opravičljivo.
osebna služnost - služnost rabe - priposestvovanje - dobra vera - prekarij - pravna praznina - pravna praznina v širšem smislu - razvoj prava - analogija - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba glede na naravo in zgradbo pravnega reda v času veljavnosti ZTLR pravno praznino glede vprašanja pridobitve osebne služnosti zapolniti tako, da je priposestvovanje mogoče, če je imel pravni subjekt nepremičnino v dvajsetletni posesti kot imetnik osebne služnosti ter je bil tudi v dobri veri, da je imetnik osebne služnosti. Takšno stališče je utemeljeno z analogno uporabo pravila o priposestvovanju stvarne služnosti z upoštevanjem omejitve na dobrovernega posestnika, ki je sicer pogoj za priposestvovanje lastninske pravice. Takšen zaključek je poleg tega skladen tudi z merili za priposestvovanje, kakor izhajajo iz besedila ODZ.
Kljub siceršnjemu izpolnjevanju pogojev, ki bi narekovali v predpisani strogi obliki doseženo soglasje volj za prodajo kmetijskega zemljišča, je tožniku treba odreči sodno varstvo, ki temelji na sklenjeni pogodbi, če je bilo njegovo ravnanje ob sklepanju pogodbe takšne narave, da bi bilo po splošnih, obče sprejetih pravilih nepošteno, da bi prejel celotno nepremičnino za v ponudbi zapisano kupnino.
lastninska pravica na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - dobrovernost graditelja - kupoprodajna pogodba - dokazna ocena - prosta presoja dokaznov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost sodne odločbe - protispisnost
Dogovori oziroma pogodbe med graditeljem in lastnikom zemljišča lahko izključijo uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, vendar to velja le v primerih, ko se v takšnih dogovorih oziroma pogodbah uredijo medsebojne pravice in obveznosti oziroma razmerja v zvezi z gradnjo na zemljišču.
Stališče sodne prakse prestavlja (zgolj) razlagalni argument pri konkretizaciji pravil o priposestvovanju. Pri konkretizaciji abstraktnega zakonskega besedila gre vselej za pravno - vrednotni proces, v katerem ima razlagalec na eni strani abstraktno zakonsko besedilo in na drugi strani konkretna dejstva primera. Argument precedensa je v tem pravno-vrednotnem procesu uporaben le toliko, kolikor so nosilna dejstva predhodne (precedenčne) odločbe v bistvenem enake ali vsaj podobne kot v drugi (primerjani, obravnavani) zadevi.
Sodišče je kot apriorno sprejelo stališče (brez povezave z zakonskimi pravili o priposestvovanju in brez njihove navezave na konkretna dejstva primera), da že sama okoliščina, da je bilo sporno stanovanje v družbeni lastnini izključuje možnost priposestvovanja ter da priposestvovanje v takšnem primeru predstavlja obid določb o lastninjenju. Takšno stališče pa je ob dejstvu, da sporno stanovanje od uveljavitve SZ dalje več ni v družbeni lastnini, kot apriorno oziroma kategorično materialnopravno napačno.
SPZ člen 223, 223-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - stvarna služnost - pravica gradnje - meja med parcelama - zastaranje - prenehanje služnosti na podlagi zakona
Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja, ali lahko stvarna služnost, ki vsebuje upravičenje do postavitve zgradbe tik ob parcelni meji, zastara (druga alineja 223. člena SPZ).
ZPP člen 339, 339/2. SPZ člen 217, 45. ZTLR člen 54, 30.
dopuščena revizija - priposestvovanje služnosti - čas izvrševanja služnosti - pravni prednik - priposestvovalna doba - sprememba tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Pri priposestvovanju stvarne služnosti je treba upoštevati splošna pravila, ki veljajo za računanje priposestvovalne dobe za pridobitev lastninske pravice. Zato se v priposestvovalno dobo všteje tudi čas, ko so stvarno služnost izvrševali pravni predniki priposestvovalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018559
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - družbena lastnina - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice - teorija realizacije - dobra vera - priposestvovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z realizacijo pravnega posla, v konkretnem primeru menjalne pogodbe, prenehala družbena lastnina na nepremičninah, ki so po pogodbi pripadle tožnikovi materi, in glede vprašanja pravilnosti presoje tožnikove (ne)dobrovernosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018532
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-8, 351, 351/2. OZ člen 39, 40.
dopuščena revizija - darilna pogodba - kavza - nedopusten nagib - odpadla kavza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - sklepčnost tožbe - sodba presenečenja - procesna skrbnost stranke
Stranki mora biti omogočeno, da ob potrebni skrbnosti spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo. Vendar iz ustavne pravice do izjave v postopku ne izhaja „pravica do pravnega pogovora“ strank s sodiščem, pač pa le, da je sodišče dolžno preprečiti sodbo, ki bi kljub njihovi zadostni skrbnosti stranke presenetila (t.i. sodbo presenečenja).
V primeru, ko stranka za primarni in podredni zahtevek (ki imata različno podlago; drugi odstavek 41. člena ZPP) navede eno vrednost spornega predmeta, se po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ta vrednost nanaša samo na primarni zahtevek.
ZTLR člen 24, 24/2, 25. SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1.
gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - solastnina - sklepčnost tožbe - obogatitveni zahtevek
Ko gre za dogovorjeno gradnjo, ni mogoče uporabiti določb ZTLR o originarni pridobitvi (so)lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
Dovoljenje solastnika za gradnjo nikakor še ne pomeni, da solastnik tudi soglaša s spremembo solastninskih deležev. Takšen dogovor je treba dokazati in sodišči sta v obravnavani zadevi ocenili, da tožnika takšnega dogovora nista dokazala.
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da trditve o vrednosti opravljenih vlaganj ne pomenijo trditev o večvrednosti nepremičnine. Glede na to, da je na pomanjkljivost trditev in ugotovitev v zvezi z obogatitvenimi zahtevki izrecno opozoril toženec, odločitev o nesklepčnosti tožbe za tožnika ne more biti presenečenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0018528
ZPP člen 41, 367, 367/5, 367a, 367c, 367c/2.
vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - povezana vprašanja - spor majhne vrednosti - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - ugotovitev lastninske pravice - uporabnina
V primeru, če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, pa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (41. člen ZPP). Po petem odstavku 367. člena ZPP pa se ne glede na navedeno določbo 41. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018558
SZ-1 člen 190, 190/3. SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - skupni prostor - posamezni del - sprememba skupnega prostora v posamezni del - soglasja etažnih lastnikov - družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sporni prostor predstavlja posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o prenehanju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - trditve o dejstvih - nezatrjevanja dejstva
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili načelo kontradiktornosti, ker sta odločitev oprli na nezatrjevana dejstva glede obstoja dogovora za uporabo dela nepremičnine za določen čas.