CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00008468
ZSZ člen 21, 21/1. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 269. OZ člen 190.
družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitev
B. A. in A. A. v razmerju do C. C. nista bila osebi iz prvega odstavka 21. člena ZSZ. To pomeni, da bi po navedenem zakonu lahko pravico uporabe na spornem zemljišču v družbeni lasti pridobila le hkrati z lastninsko pravico na objektu, zgrajenem na tem zemljišču do 3. gradbene faze. Do izgradnje pa (v relevantnem obdobju) nesporno ni prišlo. Kljub temu Pogodba z dne 19. 5. 1988 ni nična. Nična bi bila, če bi bi bil prenos pravic na sporni nepremičnini od C. C. na B. A. (in tožnico) dogovorjen takoj oziroma pred izgradnjo objekta do 3. gradbene faze, a je bilo učinkovanje Pogodbe odloženo do te faze gradnje, kar ni bilo v nasprotju z določbami 21. člena ZSZ. Ni šlo torej za nedovoljen obid zakona (izigranje zakonskega namena).
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0018906
ZPP člen 181, 181/2, 214, 214/5. ZNP člen 9.
ugotovitvena tožba - pravni interes - nepravdni postopek - napotitev na pravdo
Ugotovitvena tožba, na katero je tožnik napoten iz nepravdnega postopka, ima svoj temelj v posebnem predpisu, zato tožniku pravnega interesa ni treba posebej izkazovati, sodišču pa ne ugotavljati.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je preuranjen izpodbojni zahtevek v delu, ki vsebuje izbrisno tožbo, če vknjižba lastninske pravice (kljub že vloženemu predlogu) v korist toženke še ni bila opravljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00007713
ZUreP-1 člen 105. ZPP člen 367A, 367a/1.
dopuščena revizija - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - dejanska raba zemljišč - postopek razlastitve nepremičnin - odgovornost države - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče;
- ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena ZUreP-1 potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi: a) dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene, b) dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in c) dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka ter
- ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka in sicer: a) kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka - ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti oziroma b) kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka - ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu oziroma c) kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine.
stvarna služnost - izvrševanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - priposestvovanje prostosti - osvoboditev služnosti - vložitev tožbe - rok - začetek teka roka - dopuščena revizija
Upoštevaje, da ne le dejansko temveč tudi vsako pravno nasprotovanje služnostnega upravičenca upiranju služnostnega zavezanca izvrševanju služnosti zadostuje za preprečitev izgube služnostne pravice, je treba k „aktivnemu“ pravnemu odporu (vložitev konfesorne tožbe) dodati tudi obrambno pravno upiranje v primeru, ko je služnostni zavezanec že pohitel in intenziviral svoje nasprotovanje nadaljnjemu obstoju služnostne pravice tudi z vložitvijo tožbe. Že upiranje tožbenemu zahtevku oziroma tožbi na prenehanje služnosti s podajo odgovora na tožbo v pravdnem postopku, v katerem služnostni upravičenec nato sicer tudi ves čas nasprotuje tožbenemu zahtevku na prenehanje služnosti, pomeni prav tako neposredni pravni način uveljavljanja svoje pravice, torej potrebno skrb za njeno pravno varstvo, z jasno artikuliranim namenom, še nadalje uporabljati sporno služnostno pot.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 367a, 367c, 367c/4.
predlog za dopustitev revizije - obstoj lastninske pravice - priposestvovanje - služnost - prava stvarna služnost - dobra vera - priposestvovalna doba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - obstoj sodne prakse - odstop od ustaljene sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018846
OZ člen 133, 133/3, 133/4, 616, 616/2. SPZ člen 99, 99/1.
dopuščena revizija - pogodbeno razmerje za nedoločen čas - prenehanje obveznosti - drugi načini prenehanja obveznosti - trajno dolžniško razmerje - odpovedni rok - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - uporaba komunalne infrastrukture - primernost časa odpovedi - primernost odpovednega roka - pravni standard - - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja
Vsak odpovedni rok mora biti tako kot čas, ki naj preteče, da bo pogodbeno razmerje prenehalo, opredeljen vnaprej, ali v pogodbi ali v zakonu, morebiti v siceršnjem (drugem) poslovanju strank oziroma okolice, sicer pa vsaj v podani odpovedi.
Pravni pojem neprimernega časa je treba napolniti v vsakem primeru posebej, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in položaj obeh strank. Upoštevajoč temeljna načela pogodbenih razmerij (predvsem načelo vestnosti in poštenja ter prepoved zlorabe pravic) je treba opraviti tehtanje, čigava pravica je v tistem trenutku bolj potrebna varstva.
lastninjenje - priposestvovanje - družbena lastnina - pravica uporabe - preoblikovanje značaja pravice - lastninska pravica
Bistvo revizijskih navedb je treba zavrniti, saj v ZTLR ni podane podlage, ki bi izrecno prepovedovala priposestvovanje nepremičnin, ki so bile nekoč družbena lastnina in predmet lastninjenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018750
OZ člen 9. SPZ člen 66, 66/1. ZPP člen 215.
uporaba solastne stvari - opustitev izvrševanja lastninske pravice - privolitev - nasilje - uporabnina - neupravičena pridobitev - verzija - zastaranje - pravica do sodnega varstva - dokazni standardi
Solastnik stanovanja, ki mora trpeti nasilje (torej trpeti poseg v svoje dostojanstvo ter v duševno in telesno nedotakljivost), solastne stvari v takšnih okoliščinah ne more uživati v skladu z njenim bistvom in s tem v skladu z namenom solastninske pravice. Če torej prav iz teh razlogov izvrševanje solastninske pravice opusti, je neupravičeno prikrajšan. Če ob tem hkrati zahteva še razdružitev solastninske skupnosti (ali pa tudi ne, a je hkrati enako pasiven tudi drugi solastnik, ki pa v nepremičnini biva) ter ves čas (z zahtevkom za plačilo uporabnine) izraža jasno voljo, da na takšno solastninsko neravnotežje niti vrednostno ne pristaja, so izpolnjeni vsi pogoji za verzijski zahtevek.
Po prepričanju Vrhovnega sodišča bi bilo v nasprotju z bistvom pravil o zastaranju, če bi sodišče ugovoru zastaranja ugodilo. Zahtevek je bil ves čas postavljen, napovedano je bilo tudi njegovo morebitno naknadno zvišanje in slednje je bilo spričo dinamike pravde nato tudi udejanjeno.
zastavna pravica na nepremičnini - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - izbris hipoteke - imetništvo zastavne pravice - pasivna legitimacija - sporazum o ustanovitvi hipoteke - ničnost - ničnost zavezovalnega pravnega posla - neveljavnost vknjižbe - tožbeni zahtevek za izstavitev izbrisne pobotnice - denarna terjatev
Tožnica bi lahko od druge toženke zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če bi bila ta takšen razpolagalni pravni posel dolžna opraviti. Njena obveznost bi ostajala le, če bi se druga toženka ali prva toženka (kot prenosnica terjatve) zavezali izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v korist tožnice v zavezovalnem pravnem poslu, katerega izpolnitvi je namenjena sklenitev razpolagalnega pravnega posla (izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila). Za razliko od izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, ki je po svoji naravi stvarnopravna tožba, tožnica s tako postavljenim zahtevkom od toženk zahteva izpolnitev neke obveznosti, ki (praviloma) izvira iz pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) in ni stvarnopravne narave.
Zakonska določba izbris hipoteke pogojuje z (naknadnim) prenehanjem zavarovane terjatve. Gre za situacijo, ki jo je treba ločiti od položaja, ko terjatev že ob njenem zavarovanju sploh ni obstajala, ker je bila zgolj navidezna in s tem neobstoječa ali pa je bila nedenarna in s tem nezmožna hipotekarnega zavarovanja. V takšnem primeru je pravni posel zavarovanja zaradi neobstoječega oziroma nemogočega predmeta ničen (35. člen OZ), posledično pa je materialnopravno neveljaven vpis v zemljiško knjigo in so izpolnjeni pogoji za izbris hipoteke po 243. členu ZZK-1.
Terjatev, ki jo ima prva toženka kot prodajalka do kupke nepremičnin, je po svoji naravi denarna obveznost. Stranki sta jo v pogodbi izrecno opredelili v denarju, v primeru zamude z izpolnitvijo sta dogovorili tudi dvo odstotne obresti. Poleg tega je v prodajni pogodbi kupka (tožnica) v zavarovanje izpolnitve obveznosti plačila preostanka kupnine dovolila vpis zastavne pravice v korist prodajalke (prve toženke). Takšno (hipotekarno) zavarovanje je mogoče dogovoriti zgolj za denarno terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018774
ZPP člen 367b, 367b/4, 637b, 637b/6.
predlog za dopustitev revizije - prodajna pogodba - pogodba o preužitku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj zastavlja vprašanja, ki so izključno materialnopravne narave ter nanje ob dejanski podlagi sodbe sploh ni mogoče vsebinsko odgovoriti. Predlog, ki je zamejen na takšna vprašanja, je treba zato zavreči.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018826
SZ-1 člen 190, 190/3. SPZ člen 100. ZLNDL člen 5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - etažna lastnina - skupni prostori - posamezni del stavbe - sprememba skupnega prostora v posamezni del stavbe - soglasje etažnih lastnikov - lastninjenje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sporni prostor posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
Presoja, da dokaz (zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da je nepremičnina v družbeni lastnini) ni v nasprotju s trditvami v tožbi (da gre za lastnino tožeče stranke), je glede na (postopno) tranzicijo družbene lastnine v klasično lastninsko pravico z znanim titularjem pravilna. Razumevanje revizijske graje v smeri izpodbijanja zaključka, da je tožeča stranka lastnica nepremičnin, pa bi pomenilo izpodbijanje dejanskega stanja, kar v revizijskem postopku nasploh ni dopustno, kadar se izpodbija zamudna sodba, pa tudi ne v pritožbenem.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 53, 56, 56/2. URS člen 33.
premoženjskopravna razmerja med zakonci - upravljanje skupnega premoženja - soglasje zakonca - konkludentna izjava - solidarna odgovornost - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - pravica do zasebne lastnine - posojilo zakoncu kot podjetniku - posojilo samostojnemu podjetniku posamezniku - vrnitev posojila - sredstva za poslovanje družbe - odgovornost zakonca za dolgove
Kadar eden od zakoncev izvaja posle, povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje drugega zakonca. To soglasje je lahko dano tudi konkludentno. Kot konkludentno privolitev se praviloma šteje tudi molk zakonca, oziroma toleriranje, vendar le, če zakonec za nameravani ukrep upravljanja ve. Pomen zakončevega izrecnega soglasja je odvisen tudi od pomena posla, ki ga drugi zakonec sklepa. Kadar gre za posle redne uprave, se konkludentnost soglasja domneva, drugače je pri poslih, ki presegajo redno upravljanje (na primer razpolaganje s celotnim skupnim premoženjem, razpolaganje z nepremičninami ...). Interesi zakonca, ki ne upravlja skupnega premoženja, so namreč v zadostni meri zavarovani le, če pri teh poslih soodloča.
Iz narave obeh oblik lastninske pravice več oseb na isti stvari, torej skupne lastnine in solastnine, izhaja, da sta v teh razmerjih avtonomija in svoboda vsakega posameznega lastnika omejeni z enako ustavno varovanim položajem drugih lastnikov. Vendar ne smeta biti bistveno okrnjeni ali celo izključeni, posebej ne tako, da bi imelo večjo težo in pomen samovoljno ravnanje drugega od solastnikov ali skupnih lastnikov, ki bi ustvarjalo neravnotežje v lastninskem razmerju.
Pri najemanju posojila za plasiranje denarnih sredstev v posamezne projekte mora upnik zato, da bi bilo mogoče dolg iz tega naslova opredeliti kot obveznost v zvezi s skupnim premoženjem, za katero odgovarjata zakonca nerazdelno po 56. členu ZZZDR, izkazati skupen podjem zakoncev ali vsaj soglasje zakonca.
V obravnavani zadevi sta pa sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da toženka za projekt bivšega moža in za najeto posojilo ni vedela.
STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - RAZLASTITEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018706
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - razlastitev - javno dobro - javna cesta na zasebnem zemljišču - odstranitev javne ceste - kategorizacija javne ceste - protipravnost - dejanska razlastitev - soglasje lastnika - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko lastnik nepremičnine, ki je bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, razlastitveni upravičenec pa ne zahteva uvedbe postopka razlastitve, vloži zahtevek za varstvo svoje lastninske pravice na podlagi 99. člena SPZ;
- ali lahko ustno soglasje lastnika nadomesti postopek razlastitve; in
- ali je lahko cestna povezava, ki poteka delno po zasebnem zemljišču, po izvršeni kategorizaciji, za katero lastnik ni podal potrebnega soglasja ali dovoljenja (npr. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Podčetrtek z dne 6. 7. 2000, Ur. l. RS 71/2000 – pot številka 817372), javna pot.