skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - prekoračitev trditvene podlage
Sodišče prve stopnje je odločilo, da toženca nista uspela dokazati, da bi bila poslovni prostor in zemljišči kupljena izključno s kupnino, ki naj bi jo pokojnik pridobil s prodajo svojega posebnega premoženja (1/2 solastninskega deleža na nepremičnini). Nasprotno; ugotovljeno je bilo, da so bila v nakup nepremičnin vložena tudi sredstva od prodaje druge 1/2 solastninskega deleža na nepremičnini, ki je bila kupljena s kupnino od prodaje stanovanja tožničine matere, in skupna sredstva, pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Zato ni utemeljen revizijski ugovor tožencev, da bi sodišče lahko uporabilo domnevo iz 59. člena ZZZDR le v primeru, če bi tožnica zatrjevala, da je bila tudi prodana nepremičnina njuno skupno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00013307
URS člen 22, 23. OZ člen 20, 325, 326, 454, 454/1, 467, 467/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZPP člen 339, 339/2-8. ZPDS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZZK-1 člen 31, 31/1. ZD člen 142, 142/3, 145, 145/1, 145/2.
sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - izpolnitvena obveznost - izročitev nepremičnin - upniška zamuda - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - preprečitev uporabe nepremičnine - dopustitev - neveljavnost sporazuma - razdrtje pogodbe - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - obrazložitev sodne odločbe - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker nepremičnina v njo še ni bila vpisana, je za prenos lastninske pravice potrebno zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa (tudi) vpis v zemljiško knjigo.20 Drugačno revizijsko stališče (da je bil tudi v tem primeru za učinkovit prenos lastninske pravice potreben tabularni vpis) je neutemeljeno.
Vrhovno sodišče poudarja, da je odtujitelj v primeru nevpisane nepremičnine (posameznega dela zgradbe oziroma stavbe) moral za učinkovit prenos lastninske pravice storiti vse, kar je glede tega v tistem trenutku lahko: če je šlo za večkratne zaporedne prenose lastninske pravice je moral glede vsakega vmesnega prenosa izročiti listino, ki bi bila lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice na taki nepremičnini, in sicer ne glede na to, ali je bila izročitev teh listin izrecno dogovorjena ali ne. Le takšna izpolnitev je namreč pridobitelju ob vpisu nepremičnine (etažne lastnine) v zemljiško knjigo zagotavljala vknjižbo njegove lastninske pravice.
Pri obveznosti iz VI. točke Sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja gre za dopustitev kot pasivno izpolnitveno ravnanje (negativno obveznost), pri katerem mora dolžnik trpeti določene posege v njegovo pravno sfero. Taka obveznost je pravilno izpolnjena (izpolnjevana), če dolžnik ostane pasiven. Kršena je, če dolžnik stori (aktivno) dejanje, s katerim prepreči oziroma ovira poseg (ravnanje) upnika v njegovo sfero, glede katerega se je zavezal, da ga bo dopuščal. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bilo mogoče (vsaj) tožbo za izročitev nepremičnine v izključno (so)posest toženk oziroma tožencev opredeliti kot kršitev obravnavane dopustitvene obveznosti. Tudi če tožnica res „ekskluzivno“ sama oziroma skupaj s tretjim tožencem uporablja vikend, tožba, ki ji uporabo odreka v celoti, lahko pomeni kršenje obveznosti dopustitve v Sporazumu dogovorjene uporabe.
Ko instančno sodišče sicer potrdi odločitev sodišč nižjih stopenj, vendar svojo odločitev utemelji na drugačnem pravnem stališču, oziroma v primeru, ko jo sicer utemelji na stališču, s katerim je deloma utemeljena tudi sodba sodišča nižje stopnje, vendar iz te sodbe posebni razlogi za takšno stališče tudi ne izhajajo, vsebina obveznosti do obrazložitve za instančno sodišče ne more biti bistveno ožja od obveznosti sodišča nižje stopnje.
Ugotovitev, da je tožnica pogodbo o ustanovitvi maksimalne hipoteke podpisala, ne da bi se zavedala, da takšno pogodbo sploh podpisuje (pravzaprav ji je bila v podpis podtaknjena) in da pogodbene volje za svojo zavezo o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni izoblikovala, terja pravni zaključek, da je med pogodbenima strankama prišlo do nesporazuma, zaradi česar je treba šteti, da pogodba ni bila sklenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00001370
SPZ člen 92, 99. OZ člen 583. ODZ člen 974.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - prekarij - trditveno breme - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja - dopuščena revizija
Na tožencih je bilo trditveno in dokazno breme, da imata za svojo posest pravno podlago (v smislu obrambe pred reivindikacijskim zahtevkom) oziroma da njuno vznemirjanje ni protipravno (v smislu obrambe pred negatornim zahtevkom). Toženca sta trdila in uspela dokazati, da sta za izgradnjo nasipa in urejanje dela parcele imela tožničino soglasje.
S tem se še ni nazaj na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede vseh ostalih značilosti in elementov tega razmerja. Sodišči nižjih stopenj sta povsem upravičeno presojali celotno trditveno podlago, ki sta jo v zvezi s tem razmerjem podala toženca.
Ni šlo za sodbo presenečenja, ker sta sodišči zatrjevana dejstva podvrgli določeni pravni podlagi, ki je v postopku ni prej nihče izrecno "poimenoval". Tudi ni šlo za sodbo presenečenja, ker sta pri presoji zahtevka upoštevali vsa ugotovljena dejstva, ne pa le enega specifičnega, za katerega sta toženca menila, da je edino upoštevno, to je obstoj soglasja. To ne pomeni, da jima je bila odvzeta možnost izjave glede ostalih dejstev - še več, ta dejstva sta celo sama zatrjevala.
stečajni postopek - izločitvena pravica - začetek stečajnega postopka - prijava izločitvene pravice - uveljavljanje izločitvene pravice - lastninska pravica - razpolagalno upravičenje - pravno nasledstvo - dopuščena revizija
Dopuščeno revizijsko vprašanje odpira dileme dopustnosti oz. uspešnosti uveljavljanja izločitvene pravice v primeru pravnega nasledstva (singularnega ali univerzalnega) na stvari, ki je predmet izločitvene pravice, če do nasledstva pride po začetku stečajnega postopka.
Izločitvenemu upniku razpolaganja s predmetom, ki je predmet izločitvene pravice, ne prepoveduje niti ZFPPIPP niti katerikoli drug predpis. Ob upoštevanju lastninskih upravičenj je zato izločitveno pravico treba razumeti kot pravico vsakokratnega lastnika stvari od stečajnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v njegovi posesti, zato pravno nasledstvo stvari, ki je predmet izločitvene pravice, ne privede do nastanka nove izločitvene pravice, pač se zaradi nasledstva spremeni zgolj njen imetnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005586
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZFPPIPP člen 296, 296/5. ZPP člen 360.
neupravičena pridobitev - gradbena pogodba - plačilo pogodbene cene - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Osnovna predpostavka neupravičene pridobitve je prehod premoženjske vrednosti brez pravnega temelja. Pri adaptaciji, ki jo je opravila tožeča stranka, ni šlo za tak prehod premoženjske vrednosti. Prehod dela in materiala, ki ga je tožeča stranka vgradila pri prenovi igralnice A., je imel podlago v gradbeni pogodbi, s katero se je tožeča stranka zavezala opraviti adaptacijo igralnice. Pogodba je določala tudi plačilo za opravljeno delo. Gradbena pogodba je zato pravni temelj za obe izpolnitvi pogodbenih strank, na eni strani za opravljeno delo in na drugi strani za plačilo.
Začetek stečajnega postopka nad naročnikom del (A., d.d.) ni ničesar spremenil glede pravnega temelja. Zaradi stečaja gradbena pogodba ni prenehala, niti ni bila izpodbita ali razdrta. Še vedno predstavlja pravno podlago, na podlagi katere so bila opravljena prenovitvena dela, kakor tudi podlago za terjatev tožeče stranke za plačilo za opravljeno delo.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00002603
SZ člen 116, 116/1, 116/3. URS člen 14, 14/2.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - pojem stanovanja - preureditev podstrešja v stanovanje - poslovni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - analogija - načelo enakosti pred zakonom
Tožnika sicer nista preuredila podstrešja stanovanjske hiše, temveč podstrešje brusilnice tožnikovega delodajalca. Vendar ta okoliščina ni bistvena. Položaj tožnikov je namreč v vseh bistvenih prvinah, ki opredeljujejo zakonodajalčev namen privatizacije stanovanj po prvem odstavku 116. člena SZ, enak tistim, ki tvorijo zakonski dejanski stan prvega odstavka 116. člena SZ.
Ker za razlikovanje na podlagi dejstva, ali je bilo stanovanje zgrajeno v stanovanjski hiši ali na podstrešju proizvodnega obrata, ni videti razumnih in iz narave stvari izhajajočih razlogov, načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) zahteva uporabo argumenta analogije. Ne samo na namenu zakonodajalca utemeljen razlagalni argument analogije, tudi ustavni razlogi zapovedujejo, da morata biti zaradi bistveno podobnega dejanskega položaja tožnika v enakem pravnem položaju kot vsi, ki so si stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo skupnih prostorov v stanovanjski hiši. Argument analogije tako razlago omogoča, argument ustavnoskladne razlage pa jo terja.
Tožnica je svoj zemljiškoknjižni lastniški položaj izgubila zaradi napake GURS. Takšno napako je načelno mogoče sanirati v upravnem postopku (9. člen ZEN). Vendar je bila sporna nepremičnina predmet nadaljnjih zemljiškoknjižnih prenosov. Sredstvo za varstvo lastninske pravice je v takšnem položaju lahko tudi izbrisna tožba. Izbirna tožba je stvarnopravna tožba zemljiškoknjižnega prava, zaradi česar mora upoštevati notranje zakonitosti (in formalnosti) zemljiškoknjižnega prava. Del teh so tudi pravila o pasivni legitimaciji (244. člen ZZK-1). Ker jih tožnica ni spoštovala, saj je tožbo vložila le zoper zadnjega zemljiškoknjižnega pridobitelja, hkrati pa je zahtevala izbris vseh vmesnih vpisov, z zahtevkom ni mogla v celoti uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00003002
ZZK-1 člen 243. SPZ člen 10.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev etažne lastnine - solastnina - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - dobrovernost - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ker razpolagalni pravni posel (izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo) ne temelji na zavezovalnem pravnem poslu (kjer je predmet prodaje določen opisno in ne kot solastninski delež), je pravilna presoja, da je vknjižba lastninske pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga. Pravdne stranke namreč niso izkazale nobenega pravno veljavnega temelja za nastanek solastnine na obstoječi večstanovanjski stavbi, katere del je tudi stanovanje, ki je bilo predmet konkretnih kupoprodajnih pogodb.
ODZ paragraf 326, 328, 418. ZTLR člen 12, 28, 28/4, 29. ZVEtL člen 30. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - družbena lastnina - pravica do uporabe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - gradnja na tujem svetu - poštenost graditelja - izpodbijanje dobrovernosti - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti - priposestvovanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP)
Z izbrisno tožbo se sanira materialnopravno neveljavna vknjižba v zemljiški knjigi. Po 243. členu ZZK-1 ima aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe vsakdo, čigar obligacijska pravica je bila zaradi vknjižbe kršena. V drugem in tretjem odstavku 243. člena ZZK-1 so zajeti pravni položaji materialnopravno neveljavnih vknjižb. Izrecno je določeno, da je vknjižba neveljavna tudi zaradi kršitve predkupne pravice. Kršitev zakonitih predkupnih pravic v javnem interesu povzroči ničnost zavezovalnega pravnega posla in ti položaji so zajeti v prvi točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1, kršitev pogodbenih ali zakonitih predkupnih pravic v zasebnem interesu pa povzroči razveljavitev razpolagalnega pravnega posla - zemljiškoknjižnega dovolila. Ti položaji so zajeti v tretji točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1. Za obstoj procesne aktivne legitimacije zadošča zatrjevana kršitev predkupne pravice. Kršitev predkupne pravice in to da ima prednostno pravico nakupa je tožnik zatrjeval v tožbi. Prva toženka je ugovarjala, da bi tožnik imel predkupno prednostno pravico le, če bi uspel iztožiti sklenitev pogodbe in naknadno doseči odobritev pravnega posla (po pravni praksi pred sprejetim načelnim pravnim mnenjem) ali izstavitev zemljiškoknjižne listine (po sprejetem načelnem pravnem mnenju). To pa ne drži. Že samo izkazan (ali neprerekan) obstoj predkupne pravice in v obravnavanem primeru ničnost zavezovalnega pravnega posla zadošča za aktivno legitimacijo in ugoditev zahtevku po izbrisni tožbi.
kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - priposestvovanje - dobra vera - napake volje - zmota - status zemljišča - ustaljena sodna praksa - lastninjenje - pravica do zasebne lastnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zmota o namembnosti kmetijskih zemljišč, ki so se lastninila po ZLPP ali ZSKZ, izključuje dobro vero in možnost pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/6.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - neveljavnost pogodbe - odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Osnovna teza predloga je, da nosilno stališče sodišča druge stopnje "odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in namena izbrisne tožbe". Gre za razlog za dopustitev revizije iz prve alineje 367.a člena ZPP. Kadar stranka uveljavlja ta razlog, mora v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. V skladu s petim odstavkom istega člena mora navesti opravilne številke zadev. Če stranka ne ravna po četrtem ali petem odstavku 367.b člana ZPP, se predlog zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005924
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 45, 45/1, 45/2. ZD člen 210.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - darilna pogodba - predmet pogodbe - pravnomočen sklep o dedovanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - ugotovitev obstoja lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialnopravno pravilno presodilo, da ni utemeljen tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je lastnik nepremičnin parc. št. 262/0 in 268/0, obe k .o. ..., do celote.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - nujna pot
Nujna pot se ne pridobi po samem zakonu (ex lege), temveč šele na predlog lastnika zemljišča s prisilno pravnomočno sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku, ki ima pravno naravo konstitutivne odločbe . Toženec bi se tako lahko skliceval, da je upravičen do uporabe sporne trase, če bi bila na njej na podlagi ustreznega predloga podanega v nepravdnem postopku že ustanovljena nujna pot na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - pridobitev lastninske pravice na zemljišču - rušenje objekta - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika
Z odločitvijo, da rušenje objekta ne bi bilo družbeno sprejemljivo (drugi odstavek 25. člena ZTLR) še ni odločeno tudi o tem ali je graditelj objekta pridobil lastninsko pravico na zemljišču.
stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - predhodno pridobljena služnostna pravica - tek priposestvovalne dobe - vpliv gradnje stanovanjske hiše na gospodujočem zemljišču - ugotovitveni tožbeni zahtevek - dopuščena revizija
Pridobitev služnostne pravice na podlagi priposestvovanja zahteva presojo in upoštevanje celotne časovno kontinuirane uporabe služečega zemljišča, pri čemer spreminjanje obsega in načina uporabe med ali celo po izteku priposestvovalne dobe ne izključuje pravila, da nastanek širše uporabe ne vpliva na že uveljavljeno izvrševanje, ki je enako ali celo manj obremenjujoče za služečo nepremičnino. Ali povedano za konkretni primer: priposestvovalna doba po izgradnji hiše torej ni začela ponovno ali celo šele teči, temveč se je morebiti že prej pridobljena služnostna pravica v priposestvovanem obsegu ohranila tudi po njeni izgradnji oziroma se je tek priposestvovalne dobe nadaljeval tudi po tem časovnem trenutku. Domnevno služnostno pravico v obsegu, v katerem sta jo tožnika in njuni pravni predniki dotlej zunajknjižno lahko imeli, sta sodišči v spornem primeru torej lahko celo nedopustno "ukinili".
Pri uveljavljanju originarne pridobitve služnostne pravice na podlagi priposestvovanja takšen zahtevek ni dopusten; ta bi bil, če bi tožnika zahtevala realizacijo morebitnega zavezovalnega pravnega posla z vknjižbo služnostne pravice v zemljiško knjigo (torej uresničitev tudi razpolagalnega pravnega posla). Tožbeni zahtevek je v primerih ugotavljanja priposestvovanja stvarnih pravic zgolj ugotovitvenega značaja, saj ugotavlja pravno dejstvo po samem zakonu pridobljene stvarne pravice na podlagi priposestvovanja (217. člen SPZ), vpis v zemljiško knjigo pa nima konstitutivnega temveč ima le ugotovitveni pomen.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - predhodno pridobljena služnostna pravica - tek priposestvovalne dobe - vpliv gradnje stanovanjske hiše na gospodujočem zemljišču
stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - lastnik gospodujoče nepremičnine - prenos lastninske pravice - odmena za uporabo tuje nepremičnine - obligacijska terjatev - učinek inter partes
Pogodbeno določilo, s katerim se tožnica je zavezala plačevati letno odmeno za ustanovitev služnosti, učinkuje zgolj inter partes; tudi sicer po stališču pravne teorije je plačilo iz naslova pogodbe o ustanovitvi služnosti klasična obligacijska terjatev. Pravilna je zato nadaljnja ocena sodišč prve in druge stopnje, da je v konkretnem primeru z odtujitvijo gospodujočih zemljišč na kupca prešla sporna služnost, ne pa tudi obveznost plačila denarnega nadomestila zanjo.
nična pogodba - prodaja dela nepremičnine - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - parcelacija - identifikacijski znak nepremičnine - določen predmet prodaje - določljivost predmeta pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - tek zamudnih obresti
Izvedba parcelacije, ki bi natančno določila predmet Prodajne pogodbe in bi zavezovala obe njeni stranki, terja predhodno soglasje volj obeh pravdnih strank o legi novo nastalih(e) parcel(e) in poteku njihovih mej. Da bi takšno soglasje med njima obstajalo, pravdni stranki nista trdili. Še več, obe sta zatrjevali, da so med njima potekali dogovori z namenom, da bi opredelili lokacijo nepremičnin in s tem predmet prodaje ter o tem dosegli soglasje pred izvedbo parcelacije. Navedeno pomeni, da predmet Prodajne pogodbe ni bil (niti) naknadno določen, prav tako iz prodajne pogodbe ni razbrati podatkov, ki bi omogočali njegovo določitev. Zgolj navedba parcel, katerih nadaljnja delitev/parcelacija se med strankama predvideva, in določitev skupne površine novo odmerjenih(e) parcel(e) za zaključek o določljivosti predmeta Prodajne pogodbe ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00000074
SPZ člen 66, 66/2.
sosporništvo - najemnina - solastnina - plodovi - delitev obresti - idealni delež - izročitev nepremičnine v souporabo
Dokler stvar (nepremičnina) v solastnini ni razdeljena ter tudi ne obstaja dogovor o uporabi in/ali uživanju (delitvi plodov) solastne nepremičnine, s katerim bi se solastniki dogovorili, kateri del sporne nepremičnine lahko uporablja in uživa posamezni solastnik ali kako si bodo delili plodove stvari v solastnini, si posamezni solastnik ne more v celoti lastiti plodov (najemnine), ki jih prinaša določen del nepremičnine, četudi je nepremičnina sestavljena iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba, in sporni del v naravi ustreza obsegu solastniškega deleža solastnika, ki pobira najemnino zanj. Stališče, da uporaba stvari v obsegu, ki ustreza idealnemu deležu na stvari v solastnini, daje tudi pravico, da zadrži plodove, ki izvirajo iz tega dela stvari, oziroma da se plodovi delijo glede na celotno nepremičnino, zmotno tudi zato, ker niso nujno vsi deli sporne nepremičnine enako donosni. Pravilno je tako stališče sodišča druge stopnje, da za utemeljenost zahtevka po drugem odstavku 66. člena SPZ ni potreben noben predhodni poziv za izročitev nepremičnine v souporabo.