pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - nevknjižena lastninska pravica - dobra vera - skrbnost zastavnega upnika - raziskovalna dolžnost
Od zastavnega upnika, ki se sklicuje na zaupanje v zemljiško knjigo, se ne pričakuje, da si bo zastavljeno nepremičnino ogledal v naravi, da bi raziskoval, ali morebiti obstajajo pravice tretjih oseb, ki iz zemljiške knjige niso razvidne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00011460
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 190, 198.
dopuščena revizija - solastna nepremičnina - uporabnina - nemožnost uporabe solastne stvari - privolitev v prikrajšanje - izročitev nepremičnine v soposest in souporabo - tožbeni zahtevek
Revizija se dopusti glede:
- vprašanja ali je tožnica, kot bivša zunajzakonska partnerka in glede na njen 10,5% solastniški delež, prisiljena od toženca zahtevati najprej soposest v obliki ponovnega sobivanja in souporabe stanovanja, ki je nov dom toženca in njegove nove družine, da lahko nato zahteva plačilo uporabnine;
- preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve, da je v konkretnem primeru tožnica privolila v prostovoljno prikrajšanje na svojem premoženju tudi za čas po vloženi tožbi za plačilo uporabnine.
lastninjenje - družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice z gradnjo na družbeni lastnini - lastninjenje po zakonu o športu - društvo - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - športni objekt občinskega pomena - poslovni objekt - solastnina - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe
Na zemljišču v družbeni lastnini z gradnjo (z lastnimi sredstvi in z vsemi ustreznimi dovoljenji, torej s pravico gradnje na družbenem zemljišču) lastninske pravice ni bilo mogoče pridobiti. Nepremičnine so status družbene lastnine ohranile vse do lastninjenja. ZSpo ne razlikuje med objekti, ki so bili zgrajeni z družbenimi sredstvi, in tistimi, ki so jih zgradila društva sama. Bistveno je, da gre za športne objekte, ki so bili v družbeni lastnini in v upravljanju športnih društev.
Tožeča stranka lastninjenju po ZSpo nasprotuje tudi zato, ker objekti niso le športni, ampak gre za športno poslovni objekt. Zato bi se lahko le del objektov lastninil na podlagi ZSpo, preostali del pa na podlagi ZLNDL, v okviru uveljavljanega zahtevka pa naj bi sodišči imeli možnost odločiti o solastnini. Ker je po načelu specialnosti lahko samo individualno določena stvar predmet stvarne pravice (stavba ni v etažni lastnini), sodišči prve in druge stopnje tožeči stranki nista mogli priznati lastninske pravice le na delu stvari (poslovnem delu objekta). Naziranje, da bi po izvedbi vseh predlaganih dokazov (vključno z izvedencem in ogledom nepremičnine), sodišče solastninski delež lahko določilo, je zmotno, saj mora stranka sama oblikovati zahtevek, navesti dejstva in predlagati ustrezne dokaze za njihovo ugotovitev. Te svoje obveznosti ne more prevaliti na sodišče v pričakovanju, da bo po izvedenem dokaznem postopku samo presodilo, katera so tista dejstva, ki so pomembna za odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VS00012192
ZPP člen 331, 331/1, 339, 339/2-14. ZZad člen 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7. URS člen 125. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5.
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da statusna združitev in bilančni prevzem premoženja pripojenih zadrug ni podlaga za lastninjenje kmetijskih zemljišč v smislu citiranega Navodila. Na podlagi 16. člena ZSKZ in 5. člena Navodila je na toženki trditveno in dokazno breme, da je nepremičnine pridobila odplačno, torej, da je bilo zanje plačano nadomestilo oziroma odškodnina, ki je presegla 30 % vrednosti nepremičnine.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - solastni delež - dobra vera - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbene novote
Revizija se dopusti glede vprašanja procesne pravilnosti odločitve pritožbenega sodišča o nedopustnih pritožbenih novotah glede toženčevih pritožbenih navedb o njegovi dobri veri ob pridobitvi solastninske pravice do ene polovice deleža na sporni nepremičnini.
SPZ člen 21, 47, 73, 88, 99. ZPP člen 339, 339/2-14.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Gre za položaje, ko lahko bolj kot negatorna tožba pridejo v poštev instituti t.i. sosedskega prava, ki rešujejo kolizije med lastninskimi pravicami na sosednjih ali prostorsko povezanih nepremičninah in zagotavljajo mirno sobivanje sosedov in sicer tako, da lastnikom dajejo nekatera pooblastila (na primer posekati veje, ki visijo s sosednje parcele) in pravice (na primer pobirati plodove, padle s sosednje nepremičnine), jim nalagajo določene dolžnosti (na primer trpeti nujno pot po svojem zemljišču v korist sosednjega) in določajo nekatere prepovedi (na primer povzročanja imisij).
Sosedsko pravo teži k vzpostavitvi ravnotežja v obsegu izvrševanja lastninske pravice različnih lastnikov sosednjih ali drugače prostorsko povezanih nepremičnin; vsaka od kolidirajočih lastninskih pravic pri tem izgubi delček absolutnosti.
ZPP-D člen 347, 355, 358. URS člen 25. ZPP člen 362.
pravica do pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločbe pred sodiščem druge stopnje - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - spremenjena dokazna ocena
Pravico do pritožbe je treba razumeti kot pravico, da se zadeva kot celota obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično višje nad sodiščem prve stopnje. Izjema velja v primeru, ko pravega sojenja na prvi stopnji dejansko ni bilo in se skozi oči objektivnega zunanjega opazovalca ustvari vtis, da zadeva kot celota ni bila obravnavana na dveh stopnjah sojenja. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano jedro pravice do pritožbe (oziroma dvostopenjskega sojenja) v primeru, ko bi z obravnavanjem določenih vprašanj, ki so samostojne in sklenjene pravne celote, višje sodišče ne samo spremenilo (dopolnilo) ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi sprejelo končno stališče o teh vprašanjih.
ZVEtL člen 7, 7/4. URS člen 22. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - ugotovitev obstoja lastninske pravice - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - pravica do enakega varstva pravic
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je odločitev sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo iz 22. člena Ustave in v smeri preizkusa pravilnosti določitve pripadajočega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00011038
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - kmetijsko zemljišče - dobra vera - priposestvovanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00011925
ZPP člen 205, 205/4, 207, 207/2, 215, 370, 370/3. ZLNDL člen 3, 3/2, 5.
lastninjenje stavbnih zemljišč - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dokazna ocena - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja
Ker so se prenosi pravice uporabe pogosto opravljali zunajknjižno, je za odgovor na vprašanje, kdo je na podlagi določb ZLNDL postal lastnik nepremičnine, ključno, kdo je bil na dan njegove uveljavitve upravičen (dejanski) imetnik pravice uporabe družbene lastnine in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo.
Ob uveljavitvi ZLNDL v letu 1997 je bila dejanska imetnica pravice uporabe A., in ne pravni prednik prvega toženca (ki je takšno pravico sicer imel vpisano v zemljiški knjigi). Iz tega izhaja, da je 25. 7. 1997 lastnica sporne nepremičnine postala Mestna občina ... Svoje lastninske pravice na njej tako ni mogla (še enkrat) pridobiti s priposestvovanjem. Bistvo priposestvovanja namreč je, da je upravičenec prepričan, da je postal lastnik stvari, a do tega dejansko ni prišlo.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - kmetijska zemljišča - Republika Slovenija - gospodarjenje z zemljišči - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pasivna legitimacija - dopuščena revizija
Sklad pasivne legitimacije v konkretnem primeru, v katerem tožnica zahteva ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki spada med kmetijska zemljišča, v zemljiški knjigi pa je vpisana na Republiko Slovenijo, nima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00010065
SPZ člen 42. ZFPPIPP člen 309, 309/1, 309/1-1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine v stečaju - originarna pridobitev lastninske pravice - izročitev nepremičnine kupcu - izločitvena pravica na premičnini - stavba kot premičnina
Revizija je dopuščena glede vprašanja opredelitve zgradb kot premičnih stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00010880
ODZ paragraf 479, 481. SPZ člen 226. ZZK člen 5. OZ člen 125.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni pravni posel - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo - razpolagalni pravni posel - dobra vera - slaba vera - temeljna načela stvarnega prava - ustavnoskladna razlaga zakona - načelo vestnosti in poštenja - načelo relativnosti pogodb - dopuščena revizija
Če si nasproti stopita neskrbna in nepoštena stranka, ne more biti dvoma, da je treba dati varstvo prvi, čeprav ni izkazala potrebne skrbnosti, pa bi jo sicer mogla in morala. Za ta namen ji je treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo, če ga zakon ne predvideva, tudi z njegovo ustavno skladno razlago.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODZ - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00011355
ODZ paragraf 481. SPZ člen 213. OZ člen 125, 126.
stvarna služnost - služnostna pravica - vznemirjanje služnostne pravice - pogodba o ustanovitvi služnosti - relativnost pogodbenih razmerij - singularno pravno nasledstvo - pogodba v korist tretjega - priposestvovanje - slaba vera lastnika služečega zemljišča - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Pogodbene stranke so sklenile pogodbo, po kateri se pogodbene pravice iz obligacijskega razmerja priznajo tudi tretjim osebam, ki niso sodelovale pri sklepanju pogodbe. Namen pogodbe je bil namreč zagotoviti nemoten prehod vsem (tudi kasnejšim) lastnikom novonastalih parcel. Služnostna pogodba se je torej raztezala na vsakokratne lastnike gospodujočih nepremičnin, vključno s tožnico. Zato posledic, ki izhajajo iz služnostne pogodbe ni mogoče razreševati le na podlagi načela relativnosti.
Toženci z nakupom služečih nepremičnin, ob že zgrajeni dovozni poti, teh niso mogli pridobiti brez bremen. Na načelo zaupanja v zemljiški knjigi in pridobitev neobremenjenih nepremičnin se ne morejo sklicevati, saj bi morali vedeti, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z resničnim. Ni torej dvoma, da je treba nuditi varstvo tožnici, saj ji nasproti stoji nepoštena stranka - toženci, ki so za služnost poti (in s tem za pravico tožnice) morali vedeti. Sklenjena in realizirana pogodba zato zavezuje tudi tožence, ki niso univerzalni pravni nasledniki pogodbenih strank. Drugačna razlaga bi namreč pomenila izigravanje dogovora, doseženega v služnostni pogodbi, ki je bil namenjen ureditvi dostopne poti do parcel tožnice in bi bila v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00010131
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - dejanska raba zemljišč - postopek razlastitve nepremičnin - odgovornost države - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče?
2. Ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi:
- dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene,
- dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in
- dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka?
3. Ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, in sicer:
- kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti) oziroma
- kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu) oziroma
- kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje stvarnopravna razmerja med pravdnimi strankami glede spornih nepremičnin presojali materialnopravno pravilno.
predlog za dopustitev revizije - prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost - priposestvovalna doba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
dopuščena revizija - vpis v kataster stavb - skupni deli stavbe - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano - pooblastila upravnika
Revizija se dopusti zaradi vprašanja, ali upravnik stavbe v etažni lastnini v postopku vpisa sprememb skupnih delov stavbe v kataster stvab potrebuje posebno soglasje etažnih lastnikov.