CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00011925
ZPP člen 205, 205/4, 207, 207/2, 215, 370, 370/3. ZLNDL člen 3, 3/2, 5.
lastninjenje stavbnih zemljišč - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dokazna ocena - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja
Ker so se prenosi pravice uporabe pogosto opravljali zunajknjižno, je za odgovor na vprašanje, kdo je na podlagi določb ZLNDL postal lastnik nepremičnine, ključno, kdo je bil na dan njegove uveljavitve upravičen (dejanski) imetnik pravice uporabe družbene lastnine in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo.
Ob uveljavitvi ZLNDL v letu 1997 je bila dejanska imetnica pravice uporabe A., in ne pravni prednik prvega toženca (ki je takšno pravico sicer imel vpisano v zemljiški knjigi). Iz tega izhaja, da je 25. 7. 1997 lastnica sporne nepremičnine postala Mestna občina ... Svoje lastninske pravice na njej tako ni mogla (še enkrat) pridobiti s priposestvovanjem. Bistvo priposestvovanja namreč je, da je upravičenec prepričan, da je postal lastnik stvari, a do tega dejansko ni prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00010065
SPZ člen 42. ZFPPIPP člen 309, 309/1, 309/1-1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine v stečaju - originarna pridobitev lastninske pravice - izročitev nepremičnine kupcu - izločitvena pravica na premičnini - stavba kot premičnina
Revizija je dopuščena glede vprašanja opredelitve zgradb kot premičnih stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00010880
ODZ paragraf 479, 481. SPZ člen 226. ZZK člen 5. OZ člen 125.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni pravni posel - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo - razpolagalni pravni posel - dobra vera - slaba vera - temeljna načela stvarnega prava - ustavnoskladna razlaga zakona - načelo vestnosti in poštenja - načelo relativnosti pogodb - dopuščena revizija
Če si nasproti stopita neskrbna in nepoštena stranka, ne more biti dvoma, da je treba dati varstvo prvi, čeprav ni izkazala potrebne skrbnosti, pa bi jo sicer mogla in morala. Za ta namen ji je treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo, če ga zakon ne predvideva, tudi z njegovo ustavno skladno razlago.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODZ - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00011355
ODZ paragraf 481. SPZ člen 213. OZ člen 125, 126.
stvarna služnost - služnostna pravica - vznemirjanje služnostne pravice - pogodba o ustanovitvi služnosti - relativnost pogodbenih razmerij - singularno pravno nasledstvo - pogodba v korist tretjega - priposestvovanje - slaba vera lastnika služečega zemljišča - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Pogodbene stranke so sklenile pogodbo, po kateri se pogodbene pravice iz obligacijskega razmerja priznajo tudi tretjim osebam, ki niso sodelovale pri sklepanju pogodbe. Namen pogodbe je bil namreč zagotoviti nemoten prehod vsem (tudi kasnejšim) lastnikom novonastalih parcel. Služnostna pogodba se je torej raztezala na vsakokratne lastnike gospodujočih nepremičnin, vključno s tožnico. Zato posledic, ki izhajajo iz služnostne pogodbe ni mogoče razreševati le na podlagi načela relativnosti.
Toženci z nakupom služečih nepremičnin, ob že zgrajeni dovozni poti, teh niso mogli pridobiti brez bremen. Na načelo zaupanja v zemljiški knjigi in pridobitev neobremenjenih nepremičnin se ne morejo sklicevati, saj bi morali vedeti, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z resničnim. Ni torej dvoma, da je treba nuditi varstvo tožnici, saj ji nasproti stoji nepoštena stranka - toženci, ki so za služnost poti (in s tem za pravico tožnice) morali vedeti. Sklenjena in realizirana pogodba zato zavezuje tudi tožence, ki niso univerzalni pravni nasledniki pogodbenih strank. Drugačna razlaga bi namreč pomenila izigravanje dogovora, doseženega v služnostni pogodbi, ki je bil namenjen ureditvi dostopne poti do parcel tožnice in bi bila v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
predlog za dopustitev revizije - prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost - priposestvovalna doba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00010131
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - dejanska raba zemljišč - postopek razlastitve nepremičnin - odgovornost države - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče?
2. Ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi:
- dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene,
- dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in
- dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka?
3. Ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, in sicer:
- kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti) oziroma
- kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu) oziroma
- kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje stvarnopravna razmerja med pravdnimi strankami glede spornih nepremičnin presojali materialnopravno pravilno.
dopuščena revizija - vpis v kataster stavb - skupni deli stavbe - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano - pooblastila upravnika
Revizija se dopusti zaradi vprašanja, ali upravnik stavbe v etažni lastnini v postopku vpisa sprememb skupnih delov stavbe v kataster stvab potrebuje posebno soglasje etažnih lastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VS00009168
SPZ člen 37, 40. ZGD-1 člen 5, 7. OZ člen 435. ZPP člen 328, 339, 339/2-8.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na čolnu - razpolagalna sposobnost - popravni sklep - očitna pisna pomota
Ugotovitev, "da sta toženec in družba A., d. o. o., poslovno in sorodstveno povezana" oziroma "da je toženec poosebljal družbo A., d. o. o." ne pomeni enačenja pravne subjektivitete toženca, ki je fizična oseba, in gospodarske družbe A., d. o. o., ki je pravna oseba, ampak utemeljuje razpolagalno sposobnost toženca. Razpolagalno sposobnost ima lastnik stvari (37. člen SPZ). Mogoče pa je, da se ta na podlagi pravice, pravnega posla ali zakona prenese na drugo osebo. Prav o takšnem prenosu na toženca sta nižji sodišči indično sklepali na podlagi tesne (poslovne in sorodstvene) povezanosti toženca z družbo A., d. o. o. Zmotna uporaba 5. in 7. člena ZGD-1 zato ni podana.
Ko je ena od strank pogodbe žrtev izsiljevanja in pogodbo podpiše pod vplivom groženj nasprotne stranke, ob tem pa ne prejme niti izpolnitve, ki naj bi ji na podlagi takšne pogodbe pripadala, presega dejanski stan izpodbojne pogodbe zaradi napak volje ter sega v sfero neobstoječe pogodbe.
Grožnjo je treba obravnavati enako kot vsako drugo dejanje strank, ki lahko pripelje do ničnosti pogodbe. Samo dejstvo, da je običajna posledica grožnje (torej izpodbojnost na njeni podlagi sklenjene pogodbe) v OZ izrecno urejena, ne pomeni, da je tudi edina možna.
V primeru, ko je bila tako ob postavitvi zahtevka kot ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje izbrana vrsta pravnega varstva skladna z uveljavljeno sodno prakso, zavrnitev zahtevka zgolj zaradi njene spremembe, ni sprejemljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00009802
ZFPPIPP člen 301, 311. ZPP člen 205, 207, 208. ZEN člen 8.
intervencijski spor - začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - preuranjen predlog - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - prerekanje izločitvene pravice - prenehanje pravice - zamuda roka - sklepčnost tožbe - oblikovanje zahtevka - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - izvedba dokaza z izvedencem - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - napoved spremembe tožbe - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami
Predlog za nadaljevanje postopka, ki ga upnik poda pred objavo sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, torej preden nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka, je preuranjen. Preuranjen predlog že pojmovno ne more biti prepozen. Prav tako pa ga ni mogoče šteti za neobstoječega. Sodišče mora namreč odločiti o vsakem predlogu. Njegova usoda je zato odvisna od postopanja sodišča. Če sodišče tak predlog obravnava, preden preneha zakonski razlog za prekinitev postopka oziroma preden nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka, ga bo kot preuranjenega zavrnilo (po presoji revizijskega sodišča določba drugega odstavka 207. člena ZPP, da sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka, ne velja za odločitev o predlogu stranke, ki se nanaša ravno na vprašanje nadaljevanja prekinjenega postopka). Če pa takega predloga pred tem ne obravnava, mora o njem odločiti, ko nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka. Če se izkaže, da je upnikov predlog v tem trenutku še vedno ustrezen, ker je bila njegova terjatev v stečajnem postopku res prerekana, ni ovir za to, da sodišče o njem odloči oziroma da nadaljuje postopek tako, da stečajnega upravitelja pozove k prevzemu pravde. V takem primeru ni mogoče šteti, da je upnikova terjatev ali pravica prenehala zgolj zato, ker je predlog vložil prezgodaj.
Tožnica je za dokončno oblikovanje pravilnega zahtevka potrebovala znanje izvedenca geodetske stroke. Zahtevek bi lahko naknadno prilagodila tako, da bi namesto lastninske pravice na celotni stari nepremičnini zahtevala lastninsko pravico na (v elaboratu) novo evidentirani nepremičnini, ki v naravi predstavlja del stare nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00008890
SPZ člen 48, 48/3. ZOR člen 210.
vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - zastaranje zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - posest nepremičnine - višina vlaganj - metoda izračuna - dopuščena revizija
Dokler ima nepremičnino, ki je bila predmet vlaganj, v posesti najemnik (vlagatelj), lastnik od izboljšanja nepremičnine ne more imeti nobene koristi (razen v primeru, da zaradi njene več vrednosti dvigne najemnino).
Ugovori o tem zakaj naj izbira metode primerljivih prodaj ne bi bila pravilna, se dejansko nanašajo na odločitev o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. O tem delu zahtevka še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je revizija glede zgoraj zastavljenega vprašanja preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016609
ZOR člen 73. ZD člen 14, 132.
sporazum o delitvi skupnega premoženja - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - realizacija ustnega dogovora - ničnost - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine - prehod terjatve na dediča - dedovanje - združitev upnika in dolžnika v eni osebi - dovoljenost revizije - izpodbijana odločba - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - delno zavrženje revizije
Realizirana ustna pogodba je bila veljavna (73. člen tedaj veljavnega ZOR). B. A. je s tem pridobil pravico od staršev (oziroma od očeta kot formalnega zemljiškoknjižnega lastnika, čeprav ni bilo sporno, da gre za skupno premoženje obeh) zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik celotne nepremičnine na G. in solastnik četrtine poslovnega prostora E. Ob njegovi smrti (132. člen ZD) pa je vse njegovo premoženje, vključno s terjatvijo zahtevati zemljiškoknjižno dovolilo, prešlo nazaj na starša kot njegova zakonita dediča (14. člen istega zakona). Vpis v njuno korist (oziroma formalno v očetovo korist) je že obstajal, terjatev pa je z združitvijo upnika (formalno očeta kot zemljiškoknjižnega lastnika, dejansko pa obeh staršev) in dolžnika v isti osebi prenehala.
ZPP člen 380, 380/2. ZKZ-73 člen 10, 10/2-1, 21, 21/2.
negatorna tožba - pridobitev lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - opravičljiva zmota - ničnost prodajne pogodbe - priposestvovanje - dobra vera - kršitev prisilnih predpisov - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek za promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren (tako na primer v zadevi II Ips 75/2012).
Vendar pa tožnik utemeljeno opozarja, da glede na to, da je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, to še ne zadošča za oceno o dobrovernosti toženca. Kot je Vrhovno sodišče že opozorilo v zadevi II Ips 177/2014, na katero se sklicuje toženec, dobrovernost tudi ni samodejno izključena, če je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi ZKZ. Sodišče mora v vsakem primeru posebej odločiti, ali je pridobitelj glede na kogentne določbe ZKZ in upoštevajoč okoliščine konkretnega primera izkazal, da je bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik (glej tudi zadevo II Ips 359/2010).
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobrovernost posestnika - kršitev metodološkega napotka - dokazna ocena - dokazovanje
Posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti. Predmet dokazovanja so torej trditve posestnikovega nasprotnika, da je posestnik ob pridobitvi posesti vedel ali bi mogel vedeti, da ni upravičen do posesti, ali pa da je kasneje izvedel, da ni upravičen do posesti. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobrovernost ovržena že z izpiskom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Sodišči prve in druge stopnje sta ocenili, da je bil sklenjen dogovor o prenosu in da je tožnikov oče glede na svoje 25-letno nemoteno izvajanje posesti utemeljeno verjel, da je dogovor tudi realiziran. Tako je pravilna materialnopravna presoja obeh sodišč, da je izkazana dobrovernost tožnikovega pravnega prednika.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00020118
Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5. ZZad člen 74, 74/2, 76, 76/2. ZSKZ člen 14, 16.
lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - prenos kmetijskih zemljišč - lastninjenje premoženja zadrug - pridobitev lastninske pravice - arondacija - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - višina nadomestila
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njimi povezanih podzakonskih predpisov.