stanovanjska hiša - lastninska pravica na stanovanju - nadzidava objekta - prizidek k zgradbi - solastnina etažnih lastnikov - solastninski delež - vrednost solastnega deleža - razpolaganje z nepremičnino - dejanska etažna lastnina - oblikovanje etažne lastnine
Čeprav se je izraz dejanska etažna lastnina oblikoval šele v novejši sodni praksi, je taka lastnina nastajala vse od nacionalizacije dalje. Gre za v prejšnjem režimu nastala razmerja, ki sta jih pravni red red in sodna praksa priznavala in jim ves čas nudila ustrezno pravno varstvo, če je šlo po vsebini res za etažno lastnino. To velja še tudi sedaj, zato je zmotno mnenje, da gre pri konkretnem reševanju spornih razmerij med strankami za retroaktivnost.
Pogodbo z dne 11. 12. 1961 so sklenili vsi trije tedanji solastniki nepremičnine, njen predmet pa je bilo 3/7 stanovanjske hiše, pri čemer so pogodbeniki določili, da temu deležu "odgovarja" (ustreza) natančno opredeljeno stanovanje v mansardi. Glede na tedanje stanje hiše (brez prizidka in nadzidave) je očitno v hiši ostalo (le) še eno stanovanje v solastnini bratov. Če je tako in če je bil solastninski delež ob prodaji določen "na pamet", ni izključeno, da je že tedaj dejansko nastala etažna lastnina.
Odgovor na vprašanje, ali bi morali za učinkovito oblikovanje etažne lastnine tudi pri nadaljnjih pravnih poslih sodelovati vsi "solastniki", je odvisen od presoje, ali je bila oblikovana že s prvim pravnim poslom. Zgolj kasnejša dozidava in nadgradnja hiše morebitne že nastale etažne lastnine ni mogla ukiniti.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti materialnopravne presoje sodišča druge stopnje, da sta kupca nepremičnine, po kateri poteka asfaltirana pot, zadostila raziskovalni dolžnosti s tem, ko sta glede morebitne služnosti vpogledala v podatke zemljiške knjige in opravila poizvedbe pri prodajalcu.
SPZ člen 213, 217. ZPP člen 253, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - stvarna služnost - priposestvovanje - raziskovalna dolžnost - dobra vera - izvedenec - dopolnitev izvedenskega mnenja - neposredno izvajanje dokazov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
lastninjenje - lastninjenje podjetij - družbena lastnina - gospodarska javna služba - infrastrukturni objekt - pravica uporabe - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Toženemu podjetju ni treba trditi in dokazati, da je lastninsko pravico pridobilo na podlagi ZLPP, in tako ovreči zatrjevano lastninsko pravico tožnice. Pač pa je tožnica tista, ki trdi, da je lastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na originaren način, na podlagi ZGJS, in mora svoje trditve dokazati.
lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - razmejitev med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči - lastnina občin - sprememba namembnosti zemljišča - obstoječe javne ceste - dokazovanje statusa zemljišča - izvedenec
Katera nezazidana stavbna zemljišče se bodo obravnavala kot kmetijska zemljišča, določa ZSKZ. Črtanje določbe, da se kot takšna štejejo (tudi) nezazidana stavbna zemljišča, ki niso prenesena na sklad, je povzročilo, da je edina relevantna okoliščina za presojo ali se bodo nezazidana stavbna zemljišča štela za kmetijska zemljišča to, ali so bila kot nezazidana stavbna zemljišča opredeljena v prostorskem izvedbenem aktu.
Med lastninjenjem "pravih" kmetijskih zemljišč in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se po ZSKZ štejejo za kmetijska zemljišča obstaja pomembna razlika: lastninska pravica na prvih je v vsakem primeru prešla na Republiko Slovenijo, pri drugih pa je bilo to, kdo bo postal njihov lastnik, odvisno od odgovora na vprašanje, ali so bila zemljišča na presečni dan v upravljanju občine.
pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - nevknjižena lastninska pravica - dobra vera - skrbnost zastavnega upnika - raziskovalna dolžnost
Od zastavnega upnika, ki se sklicuje na zaupanje v zemljiško knjigo, se ne pričakuje, da si bo zastavljeno nepremičnino ogledal v naravi, da bi raziskoval, ali morebiti obstajajo pravice tretjih oseb, ki iz zemljiške knjige niso razvidne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00011460
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 190, 198.
dopuščena revizija - solastna nepremičnina - uporabnina - nemožnost uporabe solastne stvari - privolitev v prikrajšanje - izročitev nepremičnine v soposest in souporabo - tožbeni zahtevek
Revizija se dopusti glede:
- vprašanja ali je tožnica, kot bivša zunajzakonska partnerka in glede na njen 10,5% solastniški delež, prisiljena od toženca zahtevati najprej soposest v obliki ponovnega sobivanja in souporabe stanovanja, ki je nov dom toženca in njegove nove družine, da lahko nato zahteva plačilo uporabnine;
- preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve, da je v konkretnem primeru tožnica privolila v prostovoljno prikrajšanje na svojem premoženju tudi za čas po vloženi tožbi za plačilo uporabnine.
lastninjenje - družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice z gradnjo na družbeni lastnini - lastninjenje po zakonu o športu - društvo - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - športni objekt občinskega pomena - poslovni objekt - solastnina - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe
Na zemljišču v družbeni lastnini z gradnjo (z lastnimi sredstvi in z vsemi ustreznimi dovoljenji, torej s pravico gradnje na družbenem zemljišču) lastninske pravice ni bilo mogoče pridobiti. Nepremičnine so status družbene lastnine ohranile vse do lastninjenja. ZSpo ne razlikuje med objekti, ki so bili zgrajeni z družbenimi sredstvi, in tistimi, ki so jih zgradila društva sama. Bistveno je, da gre za športne objekte, ki so bili v družbeni lastnini in v upravljanju športnih društev.
Tožeča stranka lastninjenju po ZSpo nasprotuje tudi zato, ker objekti niso le športni, ampak gre za športno poslovni objekt. Zato bi se lahko le del objektov lastninil na podlagi ZSpo, preostali del pa na podlagi ZLNDL, v okviru uveljavljanega zahtevka pa naj bi sodišči imeli možnost odločiti o solastnini. Ker je po načelu specialnosti lahko samo individualno določena stvar predmet stvarne pravice (stavba ni v etažni lastnini), sodišči prve in druge stopnje tožeči stranki nista mogli priznati lastninske pravice le na delu stvari (poslovnem delu objekta). Naziranje, da bi po izvedbi vseh predlaganih dokazov (vključno z izvedencem in ogledom nepremičnine), sodišče solastninski delež lahko določilo, je zmotno, saj mora stranka sama oblikovati zahtevek, navesti dejstva in predlagati ustrezne dokaze za njihovo ugotovitev. Te svoje obveznosti ne more prevaliti na sodišče v pričakovanju, da bo po izvedenem dokaznem postopku samo presodilo, katera so tista dejstva, ki so pomembna za odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VS00012192
ZPP člen 331, 331/1, 339, 339/2-14. ZZad člen 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7. URS člen 125. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5.
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da statusna združitev in bilančni prevzem premoženja pripojenih zadrug ni podlaga za lastninjenje kmetijskih zemljišč v smislu citiranega Navodila. Na podlagi 16. člena ZSKZ in 5. člena Navodila je na toženki trditveno in dokazno breme, da je nepremičnine pridobila odplačno, torej, da je bilo zanje plačano nadomestilo oziroma odškodnina, ki je presegla 30 % vrednosti nepremičnine.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - solastni delež - dobra vera - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbene novote
Revizija se dopusti glede vprašanja procesne pravilnosti odločitve pritožbenega sodišča o nedopustnih pritožbenih novotah glede toženčevih pritožbenih navedb o njegovi dobri veri ob pridobitvi solastninske pravice do ene polovice deleža na sporni nepremičnini.
SPZ člen 21, 47, 73, 88, 99. ZPP člen 339, 339/2-14.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Gre za položaje, ko lahko bolj kot negatorna tožba pridejo v poštev instituti t.i. sosedskega prava, ki rešujejo kolizije med lastninskimi pravicami na sosednjih ali prostorsko povezanih nepremičninah in zagotavljajo mirno sobivanje sosedov in sicer tako, da lastnikom dajejo nekatera pooblastila (na primer posekati veje, ki visijo s sosednje parcele) in pravice (na primer pobirati plodove, padle s sosednje nepremičnine), jim nalagajo določene dolžnosti (na primer trpeti nujno pot po svojem zemljišču v korist sosednjega) in določajo nekatere prepovedi (na primer povzročanja imisij).
Sosedsko pravo teži k vzpostavitvi ravnotežja v obsegu izvrševanja lastninske pravice različnih lastnikov sosednjih ali drugače prostorsko povezanih nepremičnin; vsaka od kolidirajočih lastninskih pravic pri tem izgubi delček absolutnosti.
ZPP-D člen 347, 355, 358. URS člen 25. ZPP člen 362.
pravica do pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločbe pred sodiščem druge stopnje - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - spremenjena dokazna ocena
Pravico do pritožbe je treba razumeti kot pravico, da se zadeva kot celota obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično višje nad sodiščem prve stopnje. Izjema velja v primeru, ko pravega sojenja na prvi stopnji dejansko ni bilo in se skozi oči objektivnega zunanjega opazovalca ustvari vtis, da zadeva kot celota ni bila obravnavana na dveh stopnjah sojenja. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano jedro pravice do pritožbe (oziroma dvostopenjskega sojenja) v primeru, ko bi z obravnavanjem določenih vprašanj, ki so samostojne in sklenjene pravne celote, višje sodišče ne samo spremenilo (dopolnilo) ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi sprejelo končno stališče o teh vprašanjih.
ZVEtL člen 7, 7/4. URS člen 22. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - ugotovitev obstoja lastninske pravice - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - pravica do enakega varstva pravic
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je odločitev sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo iz 22. člena Ustave in v smeri preizkusa pravilnosti določitve pripadajočega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00011038
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - kmetijsko zemljišče - dobra vera - priposestvovanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00011925
ZPP člen 205, 205/4, 207, 207/2, 215, 370, 370/3. ZLNDL člen 3, 3/2, 5.
lastninjenje stavbnih zemljišč - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dokazna ocena - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja
Ker so se prenosi pravice uporabe pogosto opravljali zunajknjižno, je za odgovor na vprašanje, kdo je na podlagi določb ZLNDL postal lastnik nepremičnine, ključno, kdo je bil na dan njegove uveljavitve upravičen (dejanski) imetnik pravice uporabe družbene lastnine in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo.
Ob uveljavitvi ZLNDL v letu 1997 je bila dejanska imetnica pravice uporabe A., in ne pravni prednik prvega toženca (ki je takšno pravico sicer imel vpisano v zemljiški knjigi). Iz tega izhaja, da je 25. 7. 1997 lastnica sporne nepremičnine postala Mestna občina ... Svoje lastninske pravice na njej tako ni mogla (še enkrat) pridobiti s priposestvovanjem. Bistvo priposestvovanja namreč je, da je upravičenec prepričan, da je postal lastnik stvari, a do tega dejansko ni prišlo.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - kmetijska zemljišča - Republika Slovenija - gospodarjenje z zemljišči - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pasivna legitimacija - dopuščena revizija
Sklad pasivne legitimacije v konkretnem primeru, v katerem tožnica zahteva ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki spada med kmetijska zemljišča, v zemljiški knjigi pa je vpisana na Republiko Slovenijo, nima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00010065
SPZ člen 42. ZFPPIPP člen 309, 309/1, 309/1-1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine v stečaju - originarna pridobitev lastninske pravice - izročitev nepremičnine kupcu - izločitvena pravica na premičnini - stavba kot premičnina
Revizija je dopuščena glede vprašanja opredelitve zgradb kot premičnih stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00010880
ODZ paragraf 479, 481. SPZ člen 226. ZZK člen 5. OZ člen 125.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni pravni posel - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo - razpolagalni pravni posel - dobra vera - slaba vera - temeljna načela stvarnega prava - ustavnoskladna razlaga zakona - načelo vestnosti in poštenja - načelo relativnosti pogodb - dopuščena revizija
Če si nasproti stopita neskrbna in nepoštena stranka, ne more biti dvoma, da je treba dati varstvo prvi, čeprav ni izkazala potrebne skrbnosti, pa bi jo sicer mogla in morala. Za ta namen ji je treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo, če ga zakon ne predvideva, tudi z njegovo ustavno skladno razlago.