ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - neposredna posest - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - prodajna pogodba - funkcionalno zemljišče k stavbi - dobra vera - raziskovalna dolžnost - dobroverni kupec
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj zajema raziskovalna dolžnost kupca, kako ji kupec zadosti, da je dobroveren in kakšna je odgovornost zatrjevanega lastnika nepremičnine, ki od uveljavitve ZLNDL ne poskrbi za vpis svoje lastninske pravice, ki naj bi jo dobil na podlagi tega zakona, v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016130
ODZ člen 419, 914, 915.
darilna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - superficies solo cedit
S sklicevanjem na načelo superficies solo cedit tožnik ne bi mogel pridobiti lastninske pravice na sosednji (sporni) nepremičnini, temveč bi lahko pridobil (so)lastninsko pravico zgolj na delu stavbe, ki sega na njegovo nepremičnino. Tega tožnik ni uveljavljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00017013
ZPP-D člen 41, 41/1, 41/2, 191, 191/1-2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta v tožbi opredelila z zneskom 50.000 EUR. Toženci so trije in so navadni sosporniki (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP).1 Po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZPP se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega dela tožbenega zahtevka, ki v razmerju med tožečo stranko in toženci odpade na vsakega posameznega toženca, ne pa po seštevku njihovih vrednosti.2 Povedano drugače: v tožbi naveden znesek (50.000 EUR) pomeni seštevek vrednosti, tretjina te vrednosti, kolikor odpade na posameznega toženca, pa ne presega revizijskega praga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00016770
ZDen člen 1, 4. ZPP člen 13, 287. URS člen 2, 3, 3/2, 158.
razlastitev - odločba o podržavljenju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - predpisi o podržavljenju premoženja - načelo pravne države - protiustavnost zakona - načelo prirejenosti postopkov - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do sodelovanja v postopku - nasprotni dokaz - dokazovanje negativnega dejstva
Predpisi, na podlagi katerih je bilo izvedeno krivično podržavljenje, četudi so z vidika današnje ustavne ureditve globoko protiustavni, niso sami po sebi neveljavni ali izpodbojni ad infinitum. Zato pravnomočne odločbe o podržavljenju, če za njih novi predpisi ne določajo drugače, ne morejo biti predmet ponovnih preizkusov ustavnosti in zakonitosti.
Vsak nasprotni dokaz je po naravi stvari usmerjen zoper uspeh dokazovanja z glavnim dokazom. Pomeni prizadevanje ovreči to, kar z glavnim dokazom (trenutno) je ali (zelo verjetno) bo dokazano. Zato praviloma meri v dokazovanje neobstoja tistega, kar uspešno potrjuje glavni dokaz. Obrazložitev zavrnitve nasprotnega dokaza s tezo, da si prizadeva dokazati negativna dejstva (kar v podtekstu sporoča, da po pravilu negativa non sunt probanda za taka dejstva predlagatelj dokaza ne nosi dokaznega bremena), zato v resnici krši strankino pravico do predlaganja nasprotnih dokazov in s tem pravico do enakega varstva pravic. Posplošenje take teze bi privedlo do praktične ukinitve pravice do nasprotnega dokaza.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00015760
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 198. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/5.
predlog za dopustitev revizije - solastnina - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - upravičenja solastnika - upravljanje s stvarjo - plačilo uporabnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tožencev zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00018736
ZPP člen 180, 180/3, 350, 350/2. ZPPSL člen 493.
lastninska pravica na nepremičnini - skupna lastnina - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - lastninska pravica na skupnih delih - skupna kotlovnica - tožena stranka v stečaju - zaključek glavne obravnave - procesna dispozicija - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - neprijava izločitvene pravice v stečaju - uveljavljanje izločitvene pravice v pravdnem postopku
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da potek roka za prijavo terjatev vpliva le na pravico izločitvenega upnika prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku, ne vpliva pa na lastninsko pravico in jo lahko izločitveni upnik uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih. Prav to pa so tožniki v tem pravdnem postopku tudi storili. Vložili so namreč tožbo za ugotovitev lastninske pravice in sodišči prve in druge stopnje sta upoštevajoč čas pridobitve pravic, tedaj veljavno zakonodajo in transformacijo pravic v sedaj veljavni sistem stvarnega prava etažnim lastnikom pridobljene pravice priznali kot skupno lastnino na skupnih prostorih (skupnih delih), ki služijo več večstanovanjskim stavbam.
Odločitev ne bi bila drugačna tudi ob presoji spora na podlagi določb ZFPPIPP (in ne na podlagi ZPPSL). Tudi po ZFPPIPP pravna posledica prepozne prijave ali opustitve prijave izločitvene pravice v stečajnem postopku ni njeno prenehanje, ampak s tem le preneha ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, kar pomeni, da stečajni upravitelj premoženje lahko proda. Sklep o preizkusu terjatev oziroma izločitvene pravice do zaključka glavne obravnave ni bil izdan in torej tudi niso mogle nastopiti pravne posledice nevložitve tožbe, predpisane v tretjem odstavku 300. člena oziroma tretjem odstavku 311. člena ZFPPIPP.
pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi - presoja pritožbenih navedb odločilnega pomena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pridobitev solastnega deleža - dobra vera pridobitelja - dopuščena revizija
Kot nedopustno pritožbeno novoto je sodišče druge stopnje ocenilo trditve toženca o tem, da je bil pri pridobitvi solastninskega deleža na nepremičnini dobroveren. Prav ima toženec, da je ta presoja napačna. V prvi pripravljalni vlogi, ki jo je predložil na prvem naroku za glavno obravnavo, je namreč izrecno navedel, da ob sklenitvi izročilne pogodbe in vknjižbi solastninskega deleža v zemljiško knjigo ni vedel za pogodbo med tožnikom in A. A. in da je del svoje solastninske pravice prenesla na tožnika. Čeprav toženec v zapisu ni uporabil izraza "dobra vera", gredo trditve v vlogi prav v smeri njenega obstoja, v vlogi navedena dejstva pa kot trditvena podlaga za to tudi zadoščajo. Dobra vera namreč pomeni pravni pojem, o katere obstoju mora na podlagi zatrjevanih dejstev sodišče sprejeti ustrezne zaključke.
ZSpo člen 64, 64/2. ZLNDL člen 1, 1/2. ZTLR člen 11, 11/2.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninjenje - društvo - športni objekt - povezanost zemljišča in objekta - športni objekt občinskega pomena
Če je društvo imelo lastninsko pravico na zgrajenem objektu, ki je stal na nepremičnini v družbeni lastnini, je lastninjenje po določbah ZSpo izključeno.
dopuščena revizija - priposestvovanje služnosti v javno korist - pogoji - izvajalec gospodarske javne službe
Revizija se dopusti glede vprašanja pravno korektne razlage določb ODZ, in sicer paragrafov 1460 do 1464 in paragrafa 1479, vse glede možnosti priposestvovanja služnosti v javno korist in glede pogojev za priposestvovanje.
tožba za izpodbijanje zemljiškoknjižnega vpisa - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - ustaljena sodna praksa
Pravilno je nosilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ki sklep o neutemeljenosti vseh tožbenih zahtevkov utemeljuje z nespornim dejstvom, da je bila sporna nepremičnina prodana v izvršilnem postopku.
Pri prodaji nepremičnine stvari v izvršilnem postopku gre za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice. Za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pridobitev temelji na izvedenem sodnem (izvršilnem) postopku, v katerem so imele stranke in udeleženci možnost uveljavljati pravna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016458
SPZ člen 10. ZD člen 132.
izpraznitev in izročitev stanovanja - lastninska pravica - osebna služnost stanovanja - sklep o dedovanju - sodna poravnava - volilo - vpis v zemljiško knjigo - pravica v pričakovanju - dobra vera - dopuščena revizija
Kadar trčita na eni strani pravica tistega, ki ni vpisan v zemljiško knjigo, in na drugi strani pravna varnost - pravica dobroverne osebe, ki jo je pridobila v zaupanju v zemljiško knjigo, je treba dati prednost slednji. Nasprotno pa nepoštenega pridobitelja pravo ne sme varovati.
reivindikacijska tožba - izročitev in izpraznitev nepremičnine - kurilnica - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - dogovor o souporabi - pravna narava dela stavbe v etažni lastnini - skupni deli stavbe - posebni skupni deli v etažni lastnini - ustanovitev posebnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini - dopuščena revizija
V primerih dejanske etažne lastnine je za urejanje razmerij med solastniki, kot tudi med njimi in tretjimi osebami, ključno dejansko (in ne zemljiškoknjižno) stanje. Posameznega solastnika se šteje za lastnika določenega posameznega dela, čeprav je v zemljiški knjigi vpisan le njegov (v naravi nedoločen) solastniški delež na parceli. Čeprav ne stavba ne njeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisani, se torej šteje, da ti obstajajo (in so lahko predmet pravnega prometa).
Jasen in realiziran (na v zven razviden) pisen dogovor o ustanovitvi skupnega dela v takšnem primeru, v razmerju med "etažnimi lastniki", ki ga sklenejo, lahko zadošča za "dejansko" ustanovitev (posebnega) skupnega dela stavbe.
pravna narava pogodbenega določila posamezni skupni del - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivosti sodbe - nejasnost razlogov - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek vzpostavitve etažne lastnine - odtujitev stvari o kateri teče pravda - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje - služnost v javno korist - dobrovernost - ODZ - neprava služnost - razlastitev - omejitev lastninske pravice - ustavnoskladna razlaga - praksa Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče torej ne pritrjuje stališču, da ustavna določba o razlastitvi ali specialne določbe o ustanovitvi služnosti v javno korist v celoti izključujejo uporabo splošnih pravil civilnega prava o priposestvovanju. V primerih, ko se položaj prilega (tudi)7 civilnopravnemu abstraktnemu dejanskemu stanju, je namreč mogoča tudi civilnopravna posledica. Izjema so primeri, ki bi predstavljali obid določb o razlastitvi. Izjemno naravo služnosti v javno korist določa njena javnopravna lastnost, tj. da gre pri njej za razlaščajoč poseg (ne sicer za odvzem, ampak za omejitev lastninske pravice), ki mora biti zato v skladu z ustavnopravnimi varovali. Glede teh situacij je treba uporabo splošnega pravila o priposestvovanju teleološko (z ustavnoskladno razlago) utesniti. Položaj, ko oblastveni, javnopravni subjekt samovoljno (brez pravnega naslova) izvršuje služnost dvajset let, se namreč bistveno razlikuje od položaja, ko to počne civilnopravni subjekt. V duhu take razlage ni mogoče dopustiti pridobitve služnosti v javno korist s priposestvovanjem, ki ne bi bilo dobroverno (še posebej, če ne bi temeljilo na pravnoposlovni podlagi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00015961
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZLNDL člen 2, 3. SPZ člen 92.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje nepremičnin - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - solastnina - del nepremičnine - služnost na lastni stvari - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pomen zemljiške knjige v preteklosti - v naravi razdeljena nepremičnina - začetek teka priposestvovalne dobe - dopuščena revizija
Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoče stvari) izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (služeča stvar). Gre torej za razmerje med dvema nepremičninama (gospodujoče in služeče) ter posledično za razmerje med dvema lastnikoma. Pri solastnini je zato služnost v korist in hkrati v breme te iste (solastne) nepremičnine pojmovno izključena - s tem pa tudi priposestvovanje take "služnosti".
Ker je dejanski stan delitve solastnine z dogovorom iz leta 1957 v bistvenem podoben vzpostavitvi dejanske etažne lastnine, je s sklepanjem po podobnosti tudi v tem primeru treba upoštevati, da je bila sporna nepremičnina dejansko razdeljena že vse od leta 1958 ter zato vsakega od njenih (formalnih) solastnikov obravnavati kot dejanskega lastnika "posameznega dela" parcele.
V konkretnem primeru ni šlo za pravo solastnino, ko bi imela oba solastnika pravico nepremičnino uporabljati v skladu s svojimi idealnimi deleži. Prav to pa primer loči od tipičnih solastninskih položajev, kjer služnost na (so)lastni stvari ne more nastati.
lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na novi stvari - vlaganja v nepremičnino - stanovanjska hiša - gradnja na tujem solastnem zemljišču - izgradnja nove stvari - superficies solo cedit - dopuščena revizija
Konkretni dejanski stan se ujema z abstraktnim dejanskim stanom, ki ureja vprašanje gradnje na tujem zemljišču (določila iz 24. do 26. člena ZTLR). Ko je tožnik na solastni nepremičnini zgradil stanovanjsko hišo, je v normativnem pogledu gradil na tujem, saj je imela toženka na nepremičnini polovični solastniški delež.
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je tožnik zgradil stanovanjsko hišo na nepremičnini, na kateri je bila predhodno v času trajanja življenjske skupnosti pravdnih strank izkopana le gradbena jama. Iz takšne ugotovitve izhaja materialnopravni zaključek o izpolnjenosti pravnega standarda nove stvari v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00015013
ZSKZ člen 14. ZSKZ-UPB2 člen 16, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZUN člen 21. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski izvedbeni akt - vsebinske značilnosti prostorskih izvedbenih aktov - predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ in ZJS - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče je ob upoštevanju tretjega odstavka prvega člena Zakona o ustavnem sodišču, na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP pri ponovnem odločanju ugodilo reviziji ter razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in temu sodišču vrnilo zadevo v ponovno sojenje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot jih je smiselno oziroma vsebinsko ugotovilo Ustavno sodišče. V novem postopku bo moralo sodišče druge stopnje celovito presojati zadevo v luči določb ZJS, ZJS-1 kot tudi 16.a člena ZSKZ upoštevaje zgoraj povzete procesne očitke Ustavnega sodišča, ki se nanašajo na pomanjkljive in nerazumljive razloge sodišča druge stopnje ter na kršitev 22. člena Ustave RS, predvsem se na podlagi ustreznih dejanskih ugotovitev jasno in argumentirano opredeliti tudi do vprašanja ali je/ni obstajal ustrezen PUP (torej med ostalim tudi usklajen z republiškimi izhodišči), ki je/ni omogočal ex lege pridobitev lastninske pravice tožeče stranke na predmetnih zemljiščih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00031005
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - etažna lastnina - oblikovanje etažne lastnine - podzemna garaža - akt o oblikovanju etažne lastnine - stavbna pravica - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - hipoteka - izbris hipoteke iz zemljiške knjige
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj:
- ali je v aktu o oblikovanju etažne lastnine potrebno predvideti preoblikovanje stavbe pravice v etažno lastnino, opisati skupne dele nepremičnine, na katerih zgradba stoji (tj. tudi stavbno pravico kot skupni del), in določiti solastniške deleže na skupnih delih nepremičnine (tj. tudi na stavbni pravici kot skupnem delu) ali pa za nastanek etažne lastnine v stavbi, ki v zgolj določenem delu stoji na nepremičnini, ki je obremenjena s stavbno pravico, zadostuje zgolj oblikovanje etažne lastnine na stavbi,
- ali z oblikovanjem etažne lastnine na stavbi skupni del stavbe postane tudi stavbna pravica, četudi to v aktu o oblikovanju etažne lastnine ni posebej predvideno.