OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00018471
ZNP člen 119, 205, 205/1-4, 207, 207/2. OZ člen 46, 95, 96, 97, 98, 99, 468. ZEN člen 9.
nepravdni postopek - delitev solastnine - oblikovalna odločba - originarna pridobitev lastninske pravice - res iudicata - prodaja nepremičnine - poslovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - manjša površina nepremičnine - zmota o bistveni lastnosti predmeta - stvarna napaka - jamčevalni zahtevek - neupravičena pridobitev - prekinitev postopka - začetek stečajnega postopka nad stranko po opravi vseh pravdnih dejanj v zvezi z revizijo
Pravni temelj za pridobitev toženkine lastninske pravice je oblikovalna sodna odločba, na podlagi katere je v trenutku pravnomočnosti originarno pridobila lastninsko pravico na nepremičnini. Manjša površina nepremičnin, ki so v nepravnem postopku pripadle pravnemu predniku tožnice, in ki je bila ugotovljena po pravnomočno zaključenem nepravdnem postopku delitve solastnine, v razmerju med toženko in tožnico kot singularno pravno naslednico bivšega solastnika, ne ustvarja nobenih pravnih posledic in toženke ne more bremeniti.
Manjša površina kupljenih nepremičnin bi lahko pomenila kvečjemu zmoto o lastnosti predmeta (46. člen OZ), na podlagi katere bi tožnica v skladu z določbami 95. do 99. člena OZ s tožbo zoper prodajalca (ob izpolnjeni bistveni in opravičljivi zmoti) lahko zahtevala razveljavitev prodajne pogodbe oziroma stvarno napako, zaradi katere bi v skladu z določbo 468. člena OZ zoper prodajalca lahko uveljavljala jamčevalne zahtevke.
DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC - STVARNO PRAVO
VS00017714
ZIKS člen 145a. ZDen člen 2, 16, 16/2, 18, 18/1, 19, 19/1-1, 32, 32/1, 32/2, 88. ZVEtL-1 člen 7, 42, 43. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (2000) člen 4, 5, 8. ZSZ člen 2.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - vrnitev zaplenjenega premoženja po določbah ZDen - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - stavbna zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - vrtec
Ovire za vračilo v naravi predstavljajo izjemo od splošnega načela ZDen, da se upravičencem podržavljeno premoženje primarno vrača v naravi. Le če to ni mogoče zaradi ovir po ZDen ali drugem zakonu, upravičencem pripada odškodnina. Zato mora obstoj ovir dokazati tisti, ki se nanje sklicuje.
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00019775
ZUreP-1 člen 103, 105. ZNP člen 21.
razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno zemljišče - pridobitev lastninske pravice - prevzem posesti - status zemljišča - dejanska raba nepremičnin - dejansko stanje ob razlastitvi - namembnost zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - odgovornost države - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine - zamuda - zamudne obresti - vrsta postopka - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - dopuščena revizija
V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine.
O odškodnini za razlaščeno zemljišče in obrestih od nje tudi v takem primeru odloča nepravdno sodišče.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - maksimalna hipoteka - hipotekarna tožba - odstop terjatve (cesija) - prenos terjatve banke - prenos maksimalne hipoteke - slabe terjatve banke
Namen ZUSKB je bil prav v tem, da „slabe“ terjatve, torej terjatve, ki so jih banke imele proti nesolventnim dolžnikom, prevzame DUTB z vsemi ukrepi zavarovanja in jih nato skuša poplačati ali vnovčiti s pomočjo danih zavarovanj. Tožnica ima prav, da bi stališče, kakršnega zastopa revidentka, izničilo osnovni namen ZUSKB. Po oceni vrhovnega sodišča je tako pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da določbi 11. člena in drugega odstavka 29. člena ZUSKB predstavljata specialno pravilo gleda na splošno določbo četrtega odstavka 146. člena SPZ. Prenos premoženja skupaj s pripadajočimi zavarovanji, med katerimi je tudi maksimalna hipoteka, učinkuje med DUTB in dolžniki banke ne glede na omejitve, ki so določene z drugimi zakoni, med temi zakoni pa je tudi SPZ. Glede na takšno specialno določbo zato ni potrebno, da bi bilo na DUTB preneseno celotno upniško-dolžniško razmerje (ne glede na to, ali bi bilo to sploh mogoče). V obravnavanem primeru je šel glavni dolžnik v stečaj, zato nove terjatve iz posojilnih razmerij z njim niti niso mogle več nastajati in omejitev prenosa maksimalne hipoteke ni imela več pomena. Zato v konkretnem primeru tudi ni pomembno, ali so bile na DUTB prenesene vse terjatve banke iz upniško-dolžniškega razmerja proti konkretnemu dolžniku.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - soposest nad vodnim kanalom - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - izročilna pogodba - dobra vera - raziskovalna dolžnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali poznavanje okoliščine, da prek nepremičnine, za katero se zatrjuje priposestvovanje lastninske pravice, teče voda tudi za potrebe izvajanja vodne pravice druge osebe, izključuje poizvedovalno dolžnost preverjanja dejanskega stanja izročenega oziroma podedovanega premoženja, katerega del je tudi taka nepremičnina.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016878
ZMZPP člen 23. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 124, 126, 132, 361, 371, 376. Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima (Zakon o lastninski in drugih stvarnih pravicah, Hrvaška, 1996) člen 356, 356/2, 358a.
Z dnem razveze prodajne pogodbe je tožnica pridobila zahtevek za vračilo plačane kupnine in povračilo škode zaradi razveze pogodbe. Šele z razdrtjem pogodbe 23. 1. 2013 je torej začel teči zastaralni rok. To pomeni, da terjatev na vrnitev kupnine in plačilo odškodnine do vložitve tožbe 7. 2. 2013 še ni zastarala.
služnostna pravica - priposestvovanje služnostne pravice - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera pridobitelja - raziskovalna dolžnost kupca
Tožnika sta se bila ob nakupu nepremičnine dolžna pozanimati, kakšen je namen sporne asfaltirane poti, ki poteka po SV delu nepremičnine, ki sta jo nameravala kupiti in ki povezuje javno cesto in občinsko pot. Od prodajalca sta izvedela, da pot uporablja sam, uporabe tretjim osebam pa ne dovoljuje. Tožnika sta v konkretnih okoliščinah primera, v katerih sporna pot v celoti poteka po nepremičnini, ki sta jo kupila, povezuje pa dve drugi (javni) poti, upravičeno lahko sklepala, da tretje osebe nimajo pravne podlage za zporabo te poti, saj tudi iz zemljiške knjige ni bilo razvidno, da bi sporno pot smel uporabljati kdo tretji ali da bi v zvezi s tem vprašanjem tekel kakšen spor.
V pravnem prometu se od vseh udeležencev Terja, da ustrezno zavarujejo svoje pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODZ - STVARNO PRAVO
VS00017010
ZPP člen 8, 370, 370/3. ODZ paragraf 431, 432, 1181.
gradnja na tujem - pridobitev solastninske pravice - dogovor o skupni gradnji - družbena pogodba - izpodbijanje dejanskega stanja - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - metodološki napotek
Določba 8. člena ZPP uzakonja metodo, ki sodnika vodi pri oblikovanju dokazne ocene. Kršitev te postopkovne določbe je podana le, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična, ne pa tudi, kadar je morebiti vsebinsko neprepričljiva.
S tem ko je sodišče druge stopnje postavljena zahtevka obravnavalo kot alternativna (drugače kot sodišče prve stopnje, ki ju je štelo za primarnega in podrednega) in oba zavrnilo, je odločilo o zahtevku, na katerega se sodba sodišča prve stopnje sploh ne nanaša. S tem je tožniku vzelo pravico do pritožbe.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo
lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - skupnost - delitev solastnine - uporaba OZ - uporaba SPZ - dopuščena revizija
Kadar se solastnika sporazumeta za civilno delitev stvari, kot sta to storila v spornem razmerju, z odsvojitvijo ne preneha le njuna (so)lastninska pravica, ampak razpade tudi njuno skupnostno razmerje. Ker SPZ ne govori o razdružitvi njune skupnosti in ne določa, kakšne so posledice njenega prenehanja, je treba v tem delu vendarle uporabiti ustrezne določbe OZ. Subsidiarnost določb o skupnosti se namreč kaže med drugim v tem, da je treba v primerih, ki niso urejeni s posebnim predpisom, uporabiti določbe XXVIII. poglavja OZ, v skladu s pravili pravnega področja, ki je za določeno pravico matično.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00016542
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 371/2. ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 10/3, 141,189, 190. ZIZ člen 254, 254/3. ZIZ-A člen 120. SPZ člen 274, 274/3. URS člen 22, 155. OZ člen 6, 131.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost notarke - vpis zastavne pravice na nepremičnini - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vrstni red hipotek - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - sestava zemljiškoknjižnega predloga - vknjižba notarske hipoteke - vknjižba zastavne pravice - sklenitev notarskega zapisa - deklaratornost vknjižbe hipoteke - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbenega sodišča o malomarnosti ravnanja tožene notarke. Notarka je zemljiškoknjižni predlog namreč pravilno vložila, saj je hipoteki navedla v ustreznem vrstnem redu in za hipoteki tudi pravilno vložila en zemljiškoknjižni predlog, ker sta bili obe vezani na eno listino. V obravnavani zadevi sta hipoteki veljavno nastali na nepremičnini, ki ob njunem nastanku še ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Zato je imela sklenitev notarskega zapisa, s katerim je bila ustanovljena tožničina hipoteka, še v času vložitve spornega zemljiškoknjižnega predloga pomen vknjižbe zastavne pravice (notarske hipoteke) v skladu s tretjim odstavkom 274. člena SPZ. Določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in 190. člen ZZK-1 se v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi, ne uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00016612
ZPP člen 2, 180, 339, 339/2-8, 371, 371/2. OZ člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 73/4, 103, 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 105/3, 111, 111/5, 382, 382/2. ZD člen 145, 145/1.
predpogodba - prenehanje veljavnosti predpogodbe - odstop od predpogodbe - odstop zaradi neizpolnitve obveznosti - dodatni rok za izpolnitev - nezapadla obveznost - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - sporazumna razveza - konkludentna sklenitev sporazuma - skrbnik za poseben primer - neupravičena oseba - tožeča stranka - razrešitev skrbnika za poseben primer - izjava volje - obresti - dopuščena revizija
Nižji sodišči sta zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča nepravilno presodili, da je bila Predpogodba razvezana oziroma da je tožnica od Predpogodbe enostransko odstopila. Ker Predpogodba še vedno velja, tudi ni pravilna odločitev nižjih sodišč o utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po petem odstavku 111. člena OZ in drugem odstavku 382. člena OZ.
Zaključek nižjih sodišč, da je tožnica od Predpogodbe odstopila zaradi neizpolnitve, je v nasprotju s 103. in 105. členom OZ. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da je bil rok za sklenitev prodajne pogodbe (torej rok za izpolnitev Predpogodbe) končno določen na 60 dni po ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ko bo kupec lahko sklenil prodajno pogodbo z lastniki nepremičnin (torej po zaključku zapuščinskega postopka), in ker sta ugotovili tudi, da ni šlo za fiksno pogodbo v smislu 104. člena OZ (saj izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bila bistvena sestavina pogodbe), je napačno stališče nižjih sodišč, ki sta za neizpolnitev pogodbe, zaradi katere je tožnica odstopila od Predpogodbe, šteli že samo dejstvo, da glavna pogodba ni bila sklenjena. Obveznost namreč glede na določila v Predpogodbi sploh še ni zapadla in toženka še ni prišla v zamudo. Zgolj dejstvo, da je toženka na pozive stečajnega upravitelja vrnila glavnico, še ne odvezuje tožnice dolžnosti upnika, da da dolžniku (toženki) dodatni rok po drugem odstavku 105. člena OZ. Poleg tega je že sama Predpogodba v 4. členu uredila posledice situacije, ko glavna pogodba ni sklenjena.
Ker je bila toženka ob vračilu denarja tožnici že razrešena s položaja skrbnice za poseben primer, zapuščinski postopek pa takrat še ni bil zaključen (torej je denar vrnila v svojem imenu zgolj kot ena izmed dedičev dediščine, ki niti še ni bila razdeljena), sta nižji sodišči tudi materialno pravno zmotno presodili, da njena konkludentno izražena izjava volje o sporazumni razvezi Predpogodbe pomeni sklenjen dogovor o sporazumni razvezi v imenu vseh dedičev in neveljavnost Predpogodbe. Takšen dogovor bi lahko sklenil samo tretji stranski intervenient (Center za socialno delo) kot skrbnik premoženja. Toženkino soglasje o sporazumni razvezi Predpogodbe nima pravnih posledic za samo veljavnost Predpogodbe, saj je toženka izjavo volje podala kot neupravičena oseba. Ni bistveno, ali je tožnica za toženkino razrešitev s položaja skrbnika za poseben primer vedela ali ne, saj glede na določbe 73. člena OZ dobra vera nasprotne stranke še ne pomeni veljavnosti pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016611
SZ člen 118. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na stanovanju - privatizacija stanovanj po SZ - sklenitev prodajne pogodbe - priposestvovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Za odločitev je bistvena dejanska ugotovitev, da je tožnica s kupoprodajno pogodbo z dne 5. 2. 1993, sklenjeno na podlagi Stanovanjskega zakona, prodala B. B. stanovanje. To pomeni, da je že 5. 2. 1993 B. B. prevzel vse pravice in obveznosti na kupljenem stanovanju, ki jih imajo lastniki stanovanj (primerjaj 118. člen SZ). Ob tem velja še dodati, da se je za te nakupe v sodni praksi uveljavilo stališče, da gre za originarno pridobitev lastninske pravice, zato vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave, saj je bilo tedaj zemljiškoknjižno stanje zaradi prehoda iz družbene v zasebno lastnino z lastninjenjem in privatizacijo stanovanj neurejeno in mnogokrat ni odražalo pravega dejanskega stanja. Tako se izkaže, da je tožnica (občina) že 5. 2. 1993 izgubila lastninsko pravico in posest na spornem stanovanju, s tem pa je odpadla tudi kakršnakoli možnost obstoja njene dobroverne lastniške posesti.
Zgolj preštevilčenje parcele (ki je bila poočitena tudi v zemljiški knjigi) oziroma zapis v pogodbi parcelne številke pred preštevilčenjem po presoji Vrhovnega sodišča ni razlog za ničnost realizirane kupoprodajne pogodbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru glede okrnitve razgleda materialnopravno pravilno zapolnjen pravni standard preseganja običajne meje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00018098
OZ člen 18, 190, 190/1, 190/3, 198. SPZ člen 37, 37/1, 38, 38/1, 95, 95/2. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1, 286/4, 378. URS člen 2, 14, 22, 33.
uporaba tuje stvari v svojo korist - stanovanje - neupravičena pridobitev - dobroverni lastniški posestnik - uporabnina - višina uporabnine - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede navajanja dejstev
V razmerju lastnik - nelastnik zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, (a) da je sam lastnik sporne nepremičnine, (b) da jo toženec brezplačno uporablja in (c) da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitve na drugi strani. (Ne)upravičeni uporabnik pa se lahko svoje obveznosti razbremeni, če zatrjuje in dokaže, (a) da je bil dobroverni lastniški posestnik (drugi odstavek 95. člena SPZ) ali (b) da ima z lastnikom sklenjen pravni posel, na podlagi katerega lahko (brezplačno) uporablja sporno nepremičnino, na primer da gre za darilo, ali da je lastnik z dovoljenjem do preklica (prekarijem) privolil v svoje prikrajšanje. Privolitev v prikrajšanje mora biti nedvoumna, kar pomeni, da iz vseh ugotovljenih okoliščin zanesljivo izhaja, da se lastnik strinja z bivanjem tretjih v njegovi nepremičnini. Pravno poslovna volja se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji (18. člen OZ). Drugačno stališče bi pomenilo pretiran poseg v ustavno varovano lastninsko pravico (33. člen Ustave RS).
Le običajno oziroma nepohodno streho je apriori mogoče umestiti v pravni standard skupnih delov, medtem ko je pri lastniških terasah treba izhajati iz vsebine in namena določb tretjega odstavka 105. člena SPZ ter drugega in četrtega odstavka 5. člena SZ-1.
Vzdrževanje pohodne terase, ki istočasno služi kot streha objekta, samo po sebi in neodvisno od okoliščin primera ni vselej dolžnost lastnice posameznega dela (terase). Gradbeni element, ki hkrati pomeni streho objekta in pohodno teraso, namreč sestavljajo tudi skupni deli, ki so v solastnini vseh etažnih lastnikov (hidro in toplotna izolacija).
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izločitvena pravica na premičnini - premičnina - sestavina nepremičnine - stavba kot premičnina - povezanost zemljišča in objekta - superficies solo cedit - trajna spojenost z nepremičnino - poseg v substanco stvari - transformatorska postaja - črpalnica - dopuščena revizija - izločitvena pravica
Zgradbe praviloma ne morejo biti premičnine. Zgradbe so namreč, kot pove že izvor besede, na nepremičnini zgrajeni objekti, torej taki, ki so organsko, s svojimi temelji trajno povezani s konkretno nepremičnino - in ne na njo pripeljani, tja postavljeni, pričvrščeni, privarjeni ali kako drugače nameščeni.
Ob tem je pomembna tudi funkcionalna povezanost in komplementarnost objektov in nepremičnine. Obe zgradbi sta namensko vezani na prostor, v katerega sta umeščena. Sta namreč del z nepremičnino neločljivo povezane infrastrukture zasneževanja smučišč.
Samo zato, ker si je mož ob podaritvi nepremičnin do svoje smrti pridržal služnost užitka, o pogodbi o preužitku oziroma o odplačni naravi pogodbe še ni mogoče govoriti. Bistveno je, da tožnica v zameno za lastništvo nepremičnin ni prevzela nobenih nasprotnih obveznosti, razen trpeti dosmrtni užitek in gospodarstvo pokojnega moža, zato je zaključek nižjih sodišč, da ne gre za odplačno pogodbo, pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00032060
ZGD-1 člen 8. ZVKSES člen 17. 17/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - varstvo kupcev stanovanj - uporabno dovoljenje - pogodbena kazen - zavezanec za plačilo - odgovornost investitorja - vmesni kupec - varstvo končnega kupca - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - ustanovitev nove gospodarske družbe - spregled pravne osebnosti
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede odgovornosti investitorja končnim kupcem, kadar kot prodajalec nastopa vmesni kupec zaradi izognitve obveznosti investitorja in glede pravilnosti odločitve o odgovornosti družbenikov za obveznosti gospodarskih družb na podlagi spregleda pravne osebnosti.