- na kakšen način mora tožnik zahtevati od solastnika souporabo nepremičnine, ki bi mu šla glede na njegov solastniški delež; ali mora prikrajšani solastnik izrecno zahtevati, da se mu omogoči fizična souporaba ali pa zadostuje že izraz volje iz katere je razvidno, da prikrajšani solastnik na prikrajšanje ne pristaja;
- ali mora solastnik nujno pristati na souporabo tudi takrat, ko je to življenjsko gledano nesmiselno ali pa lahko namesto tega predlaga/zahteva, da se stanovanje proti plačilu nadomestila v celoti prepusti njemu ali pa da drugi stanovanje uporablja v celoti, pa posledično ta drugi plačuje prvemu ustrezno nadomestilo.
lastninjenje - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - priposestvovanje lastninske pravice - namembnost zemljišča - status zemljišča - napake volje - zmota - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je v situacijah, kakršna je tu obravnavana, ko se je na podlagi neustreznega zakona o lastninjenju v zemljiško knjigo kot lastnik kmetijskega zemljišča vpisal toženec, in se je v pravdi, ki jo je sprožil tožnik, ki je na podlagi ustreznega zakona o lastninjenju pridobil lastninsko pravico, branil, da je nepremičnino do vložitve tožbe priposestvoval, v več zadevah glede možnosti priposestvovanja že zavzelo odklonilno stališče.
vlaganja v nepremičnino - solastniški delež - povrnitev vlaganj - darilna pogodba - povečanje solastniškega deleža z vlaganji - vlaganja v skupne dele nepremičnine - obogatitveni zahtevek - dospelost terjatve - neutemeljen tožbeni zahtevek
Zahtevek za povrnitev vlaganj ni utemeljen. Ta namreč niso bila brez podlage in niso povzročila tožničinega prikrajšanja (prim. prvi odstavek 48. člena SPZ). V zameno za svoja vlaganja je, tak je bil dogovor med strankama, namreč pridobila solastninsko pravico v deležu 1/3, kar se prilega dejstvu, da so njena vlaganja privedla do trostanovanjske stavbe.
Pravilo, po katerem dospejo zahtevki graditelja šele zatem, ko je ta izgubil posest nepremičnine (argument iz tretjega odstavka 48. člena SPZ), ne velja tudi v primerih, ko je na nepremičnini (v skladu z dogovorom med lastnikom in graditeljem, kot je bilo v konkretnem primeru) nastala solastnina obeh - lastnika in graditelja. Vezati obogatitveni zahtevek etažnega lastnika ali solastnika iz naslova vlaganj v skupne dele stavbe na njegovo izgubo posesti nepremičnine, bi bilo namreč v neskladju z ustavnim jamstvom lastnine (33. člen Ustave RS).
ZEN člen 11, 82, 87, 87/1. SPZ člen 118. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 22.
dopuščena revizija - odločba Geodetske uprave - spremembe vpisov v katastru stavb - skupni deli stavbe v etažni lastnini - pooblastila upravnika - soglasje vseh etažnih lastnikov - skrajšani ugotovitveni postopek
Upravnik je oseba, ki je že po zakonu upravičena vložiti zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb. Med spremembe podatkov stavb pa se šteje tudi delitev dela stavbe.
Postopek za spremembo podatkov katastra stavb vsebuje tudi ureditev za primere, ko se etažni lastnik ne strinja z elaboratom. Postopanje geodetske uprave v takem primeru pa ni odvisno od vprašanja, ali potrebuje upravnik stavbe za vložitev zahteve za začetek postopka za spremembo podatkov na podlagi že izdelanega elaborata spremembe podatkov katastra stavb posebno soglasje tega etažnega lastnika, temveč od vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Eden izmed pogojev za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku je, da je zahtevi priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Zapisnik o obravnavi elaborata za vpis stavbe v kataster stavb pa mora izkazati soglasje lastnika stavbe oziroma lastnikov vseh delov stavb, da podatki in načrti, ki so navedeni in prikazani v elaboratu, izkazujejo dejansko stanje stavbe in delov stavb v naravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00021912
ZPP člen 367a, 367c, 394, 394-2. ZVEtL člen 26, 26/5, 27, 27/2, 28, 28/1, 28/2.
dopuščena revizija - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nepravdni postopek - funkcionalno zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - spremembe vpisov v katastru stavb - udeleženci postopka - obvestilo sodišča o postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - opustitev upravnika večstanovanjske stavbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali upravnikova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, pomeni obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku.
etažna lastnina - podzemna garaža - oblikovanje etažne lastnine - akt o oblikovanju etažne lastnine - stavbna pravica - skupni del stavbe - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - hipoteka - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - dopuščena revizija
To, da v aktu o oblikovanju etažne lastnine ni posebej predvideno, da postane etažna lastnina tudi stavbna pravica na nepremičnini, na kateri ali pod katero je v določenem delu zgrajena zgradba, ne pomeni, da etažna lastnina na zgradbi ni nastala in da lastniki posameznih delov zgradbe niso postali imetniki stavbne pravice po idealnih deležih.
Tožnica je na podlagi pogodbe z B., d. d., s katero se je slednji zavezal tožnici zagotoviti neodplačno služnost na kabelskem omrežju v zameno za izgradnjo tega omrežja, zaradi realizacije pridobila služnostno pravico v smislu 19. člena ZEKom-1 že pred stečajem toženca, čeprav služnostna pravica ni bila vpisana v zemljiško knjigo; tožnica je svoje obveznosti po pogodbi v pretežni meri in ne le v neznatnem delu izpolnila. Prav tako je tožnica služnost pridobila na podlagi pogodbe z Občino C., saj je kabelsko omrežje na spornih nepremičninah v pretežni meri zgradila, v skladu z dogovorom z Občino C., ki gradnji očitno ni nasprotovala oziroma ji je bila celo v interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00021178
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZVGLD člen 55, 57. ZTLR člen 1, 11. ZSlaR člen 37, 37/1.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - društva - lovska družina - ribiška družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - ustavnost določb ZSKZ - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
V konkretnem primeru gre za subjektivno in objektivno kumulacijo zahtevkov. Tožnica je namreč s tožbo zoper tri tožence (ki niso nujni enotni sosporniki) uveljavljala več nedenarnih zahtevkov - vrnitev v posest, odstranitev objektov in prepoved nadaljnjih posegov v več različnih nepremičnin. V tožbi je navedla eno (nediferencirano) vrednost spornega predmeta. Pri nediferencirano navedeni vrednosti spornega predmeta se ne ve, v katerem delu, na katero nepremičnino in na katerega toženca se navedena vrednost nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.
stvarna služnost - gradnja ob meji - negativna služnost - zastaranje - dopuščena revizija
Bistvena lastnost negativnih služnosti je, da njihovo dejansko izvrševanje navzven ni zaznavno, kar je razlog izključitve njihovega priposestvovanja in zastaranja.
Posebnost dogovorjene pravice je v tem, da služnostni upravičenec nima pravice za potrebe gospodujočega zemljišča izvrševati dejanj na tuji (služeči) nepremičnini (kar se v prvem odstavku 213. člena SPZ opredeljuje kot pozitivna služnost) niti nima pravice od lastnika služeče stvari zahtevati opuščanje dejanj, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (in kar se na istem mestu opredeljuje kot negativna služnost). Dogovorjena vsebina stvarne služnosti namreč daje lastniku gospodujoče nepremičnine pravico postaviti zid zgradbe oziroma ograjo na svoji, gospodujoči nepremičnini tik ob meji s služečo nepremičnino. Z drugimi besedami, dovoljuje mu opraviti določeno dejanje na svoji nepremičnini, ki pa ga sicer ne bi smel opraviti.
Gre za služnost, ki se kaže v aktivnih dejanjih (izvrševanju) služnostnega upravičenca, zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da ta služnost ne more zastarati oziroma prenehati zaradi neizvrševanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00025264
OZ člen 39, 39/4. ZZK-1 člen 243, 243/2-1. SPZ člen 192, 196, 196/1, 199, 199/1, 199/3, 200.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - izbrisna tožba - ničnost pogodbe - zemljiški dolg - zemljiško pismo - izročitev zemljiškega pisma - izbris zemljiškega dolga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - dopuščena revizija
Pravilna je praksa nižjih sodišč, da je akt o ustanovitvi zemljiškega dolga, sprejet z namenom izigravanja upnikov, ničen, ker ima nedopustno podlago (četrti odstavek 39. člena OZ). Zaradi ničnosti zavezovalnega posla - akta, ki je bil podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis zemljiškega dolga, je ničen tudi razpolagalni posel – zemljiškoknjižno dovolilo, vknjižba zemljiškega dolga pa neveljavna iz materialnopravnega razloga po 1. točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1, ki utemeljuje izbrisno tožbo.
Za izbris (tudi konkretnega, z ničnim poslom nastalega) zemljiškega dolga iz zemljiške knjige na podlagi izbrisne tožbe po 1. točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1 zemljiškega pisma ni potrebno predložiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00019983
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 102. SPZ člen 137, 137/2, 201.
predlog za dopustitev revizije - REPO posli - prodaja vrednostnih papirjev - prenos lastninske pravice v zavarovanje - izpolnitev pogodbene obveznosti - sočasnost izpolnitve - nezmožnost izpolnitve - dolžniška zamuda - ugovor ogroženosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 214. ZTLR člen 20, 24, 25, 25/1, 26, 26/2, 26/3.
tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganje v tujo nepremičnino - obseg vlaganj - gradnja na tujem svetu - nastanek nove stvari - identiteta hiše - sprememba identitete nepremičnine - sprememba namembnosti - dogovor o skupni gradnji - trditveno breme - dovoljenost revizije - pooblaščenec, ki ni odvetnik - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
Vlaganja tožnika v stanovanjski objekt v konkretnem primeru so bila tako obsežna, da so od stare hiše praktično ostali le še temelji in zidovi pritličja (lupina), zato, čeprav je bila zgradba že pred posegom bivalna stanovanjska hiša, so se z gradnjo njene lastnosti tako bistveno spremenile, da gledano tudi z očmi povprečnega in razumnega opazovalca, ne gre več za isto stvar.
Dogovor o skupni gradnji morajo nujno spremljati trditve o dogovoru o spremembi solastninskih deležev, in ker gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, se mora sodno varstvo v takem primeru uveljavljati z dajatvenim (in ne z ugotovitvenim) zahtevkom.
vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - prehod koristi - vrnitev prostorov v posest - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - revizijska novota - iura novit curia
V skladu s prvim odstavkom 311. člena ZPP sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik ob koncu glavne obravnave s svojo družino še vedno živel v zgornjem nadstropju hiše tožencev, zato mu zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati. Njen nastanek je,v skladu s tretjim odstavkom 48. člena SPZ in ustaljenim stališčem sodne prakse, pogojen z vrnitvijo prostorov v posest tožencema.
Za hipoteko velja načelo nedeljivega zastavnega jamstva. To pomeni, da celotna nepremičnina jamči za poplačilo zavarovane terjatve vse do njenega dokončnega poplačila. Hipotekarni dolžnik tako ne more pred poplačilom celotne zavarovane terjatve zahtevati znižanja vrednosti hipoteke. Po prvem odstavku 150. člena SPZ se hipoteka zaradi delnih plačil ne zmanjšuje.
Glede na takšno pravno ureditev in ugotovitev sodišča, da druga toženka zavarovane terjatve ni poplačala v celoti, to pomeni, da hipoteka ni prenehala in je bila tožnica kot zemljiškoknjižna lastnica stanovanja in hipotekarna dolžnica zavezana za poplačilo terjatve iz vrednosti stanovanja. To pa pomeni, da je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da 60.000,00 EUR, ki jih je plačala tretji toženki kot hipotekarni upnici za izstavitev izbrisnega dovolila, ni izročila brez pravnega temelja.
Toženka ni niti neposredna niti posredna posestnica tožničinih nepremičnin in zato tudi ni stvarno pasivno legitimirana v obravnavani zadevi, saj po ugotovitvah nižji sodišč toženka kot leasingodajalka s pogodbo o finančnem leasingu leasingojemalki, ki je neposredna posestnica tožničinih nepremičnin (oziroma vsaj dela njih), ni dala v uporabo tožničinih nepremičnin, ampak je kupila (in nato oddala v finančni leasing) druge nepremičnine in je leasingojemalko samo glede teh napremičnin pooblastila, da jih od prodajalca prevzame v posest, ob tem pa predmeta leasinga tudi ni sama izbrala, ampak je to storila leasingojemalka sama.