Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da so podani vsi elementi za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve in posledično plačila uporabnine, to je v situaciji, ko zaradi objektivne nemožnosti uporabe nepremične to uporablja zgolj služnostni upravičenec (služnost rabe stanovanja in užitka) na podlagi veljavne pogodbe z drugim solastnikom nepremičnine in pri tem prvemu solastniku nepremičnine souporabe nepremičnine ne preprečuje, slednji pa se, četudi je za to imel vse možnosti, ni poslužil postopka razdelitve solastne nepremičnine v nepravdnem postopku ali podal drugih predlogov, skladnih z merili iz 66. člena SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
VS00024536
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 42. ZDen člen 66.
dopuščena revizija - odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - ničnost odločbe o denacionalizaciji - posledice ničnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- če in kakšen vpliv na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji o vrnitvi nepremičnine upravičencu do denacionalizacije ima dokončna upravna odločba o ničnosti takšne odločbe o denacionalizaciji;
- ali lahko preneha lastninska pravica na nepremičnini, pridobljeni s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, že zgolj z dokončnostjo upravne odločbe, zoper katero je vložena tožba v upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00022986
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-8, 192, 192/2. SPZ člen 66, 67, 100.
izvršilni naslov - izročitev in izpraznitev nepremičnine - solastnina - nerazdeljena nepremičnina - načelo formalne legalitete - varstvo lastninske pravice - dopuščena revizija
Izvršilno sodišče je v primeru, ko odloča o izvršbi, ki je predlagana na podlagi izvršilnega naslova, na ta izvršilni naslov vezano (načelo formalne legalitete). To pomeni, da izvršilnega varstva na njegovi podlagi ne more odreči, niti ne more ponovno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti. V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga izselitev iz celotne nepremičnine. Če se dolžnik s takšnim naslovom ni strinjal, bi ga moral izpodbijati s pritožbo zoper sklep, s katerim mu je bila izselitev naložena. Ne more pa (materialnopravni) pravilnosti izvršilnega naslova ugovarjati v postopku, v katerem se odloča o njegovi izvršitvi.
V primeru, ko med solastniki ni dosežen dogovor o načinu uporabe nepremičnine, je za njeno oddajo v uporabo tretji osebi, potrebno soglasje vseh solastnikov. Zato je vsak od solastnikov upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more uspešno braniti s sklicevanjem na soglasje drugega solastnika. Zgolj soglasje nekaterih solastnikov glede na navedeno ne pomeni razloga za preprečitev izvršbe, s tem pa tudi ne razloga, iz katerega bi bilo sklep o izvršbi (izdan na podlagi izvršilnega naslova) mogoče izpodbiti.
ZS člen 128. ZLNDL člen 1, 4, 5. ZUN člen 5 - 20, 21, 46. ZGO-1 člen 216, 217. SZ člen 190. ZVEtL člen 7, 30. ZVEtL-1 člen 43.
lastninjenje - lastninska pravica države - poslovni prostori sodišč - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravna praznina
Odločba pojasnjuje:
- lastninjenje poslovnih prostorov v t.i. sodnih stavbah,
- kriterije za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVetL in ZVetL-1, s poudarkom, da morata oba predpisa ob pravilni uporabi kriterijev, privesti do enega rezultata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00024550
ZPP člen 8, 378.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobra vera - pravni posel - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene
Za konkretno presojo je ključno, da tožnica ni dokazala trditev, s katerimi je utemeljevala svoj tožbeni zahtevek. Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali gre lastniku nepremičnine lahko v škodo dejstvo, da uporabi svoje nepremičnine ni nasprotoval v času, ko je navidez veljal (protiustaven) Odlok o kategorizaciji.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00023113
SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - skupna lastnina zakoncev - uporaba nepremičnine - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - dovoljenje za bivanje - prekarij - preklic prekarija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je solastnik oziroma skupni lastnik upravičen samostojno zahtevati varstvo lastninske pravice na celotni stvari skladno z določilom 100. Stvarnopravnega zakonika, neodvisno od drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov na isti stvari,
- ali dejanje vložitve tožbe na izpraznitev nepremičnin pomeni tudi dejanje preklica nadaljnje uporabe nepremičnin za toženo stranko.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00022803
ZSKZ člen 14, 14/1, 14/4.
lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - družbena lastnina - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - odplačna pridobitev lastninske pravice - državna lastnina - lastnina občin
Pogoji za ex lege pridobitev lastninske pravice občine po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SZKZ) so štirje: 1) da je šlo za kmetijska zemljišča; 2) da so bila ob uveljavitvi ZSKZ še v družbeni lastnini; 3) da ležijo na območju občine in 4) da so bila 6. aprila 1941 v lasti občine.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - vodno zemljišče - izročilna pogodba - posestnik - dobra vera - raziskovalna dolžnost - vodna pravica - dopuščena revizija
Revizijsko nestrinjanje s presojo dobrovernosti tožnikovega pravnega prednika ni utemeljeno. Ker iz dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da tožnikov pravni prednik pri prevzemu posesti ni ravnal nepošteno in da v priposestvovalnem obdobju niso nastopile okoliščine, ki bi lahko vzbudile sum, da sporne nepremičnine niso bile predmet izročilne pogodbe, se konkretni dejanski stan v bistvenem ujema z dejanskim stanom iz zadeve II Ips 357/2013.
- na kakšen način mora tožnik zahtevati od solastnika souporabo nepremičnine, ki bi mu šla glede na njegov solastniški delež; ali mora prikrajšani solastnik izrecno zahtevati, da se mu omogoči fizična souporaba ali pa zadostuje že izraz volje iz katere je razvidno, da prikrajšani solastnik na prikrajšanje ne pristaja;
- ali mora solastnik nujno pristati na souporabo tudi takrat, ko je to življenjsko gledano nesmiselno ali pa lahko namesto tega predlaga/zahteva, da se stanovanje proti plačilu nadomestila v celoti prepusti njemu ali pa da drugi stanovanje uporablja v celoti, pa posledično ta drugi plačuje prvemu ustrezno nadomestilo.
- čigavo je dokazno breme, da bi bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tudi, če bi toženec odgovoril na tožbo in bi sodišče izvedlo dokazni postopek, ob upoštevanju okoliščin, da je bila izdana zamudna sodba zaradi pasivnosti toženca, ki je zemljišče, ki je predmet pravde, že prodal, objavil ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča in nasprotoval sklenitvi prodajne s predkupnim upravičencem, na tožbo iz naslova priposestvovanja tega zemljišča pa ni odgovoril in tožbenemu zahtevku ni nasprotoval;
- čigavo je dokazno breme glede obstoja in veljavnosti darilne pogodbe, na podlagi katere naj bi pravni prednik prvega toženca pridobil sporno zemljišče v last in posest od pravnega prednika drugega toženca, ki nista bila v sorodstvu, niti ni bil zatrjevan in izkazan razlog za darilo neznancu;
- čigavo je dokazno breme, da v zemljiški knjigi predlagana predznamba lastninske pravice in predlagana zaznamba spora v korist tožnika, ne bi vplivala na ugoditev tožbenemu zahtevku v korist prvega toženca v zadevi P 642/2006, če tega prvi toženec kot tožnik ne bi zamolčal v tožbi in če bi drugi toženec odgovoril na tožbo in bi nasprotoval tožbenemu zahtevku.
lastninjenje - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - priposestvovanje lastninske pravice - namembnost zemljišča - status zemljišča - napake volje - zmota - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je v situacijah, kakršna je tu obravnavana, ko se je na podlagi neustreznega zakona o lastninjenju v zemljiško knjigo kot lastnik kmetijskega zemljišča vpisal toženec, in se je v pravdi, ki jo je sprožil tožnik, ki je na podlagi ustreznega zakona o lastninjenju pridobil lastninsko pravico, branil, da je nepremičnino do vložitve tožbe priposestvoval, v več zadevah glede možnosti priposestvovanja že zavzelo odklonilno stališče.
vlaganja v nepremičnino - solastniški delež - povrnitev vlaganj - darilna pogodba - povečanje solastniškega deleža z vlaganji - vlaganja v skupne dele nepremičnine - obogatitveni zahtevek - dospelost terjatve - neutemeljen tožbeni zahtevek
Zahtevek za povrnitev vlaganj ni utemeljen. Ta namreč niso bila brez podlage in niso povzročila tožničinega prikrajšanja (prim. prvi odstavek 48. člena SPZ). V zameno za svoja vlaganja je, tak je bil dogovor med strankama, namreč pridobila solastninsko pravico v deležu 1/3, kar se prilega dejstvu, da so njena vlaganja privedla do trostanovanjske stavbe.
Pravilo, po katerem dospejo zahtevki graditelja šele zatem, ko je ta izgubil posest nepremičnine (argument iz tretjega odstavka 48. člena SPZ), ne velja tudi v primerih, ko je na nepremičnini (v skladu z dogovorom med lastnikom in graditeljem, kot je bilo v konkretnem primeru) nastala solastnina obeh - lastnika in graditelja. Vezati obogatitveni zahtevek etažnega lastnika ali solastnika iz naslova vlaganj v skupne dele stavbe na njegovo izgubo posesti nepremičnine, bi bilo namreč v neskladju z ustavnim jamstvom lastnine (33. člen Ustave RS).