Revizija se dopusti glede vprašanja dobrovernosti neposrednega nelastniškega posestnika in v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede zavrnitve vrnitvenega in odstranitvenega zahtevka
Pravilo o dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP sodišče uporabi takrat, ko na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. Iz obrazložitve sodišč prve in druge stopnje pa je razvidno, da sodišče prve stopnje ni bilo v spoznavni krizi in ni odločalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu, ampak je na podlagi izvedenega dokaznega postopka s prepričanjem ugotovilo pravno pomembna dejstva, na katera je oprlo oceno, da toženca s procesnimi dejanji v pravdi P 642/2006 nista nameravala obiti prisilnih predpisov o prodaji kmetijskih zemljišč.
Po oceni Vrhovnega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že ugotovitev sodišča, da prvi toženec tožbe za ugotovitev obstoja lastninske pravice ni vložil z namenom izigrati prisilne predpise o prodaji kmetijskih zemljišč, ampak zato, ker je bil prepričan, da sta sporni zemljišči res njegovi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da iz toženčeve izpovedi izhaja, da na tožbo ni odgovoril zato, ker je nepremičnine podedoval od očeta s katerim ni imel stikov, da ni bil seznanjen s stanjem zemljišč in je bil nezainteresiran za izid obeh postopkov: postopka prodaje zemljišča in sodnega postopka v zvezi s priposestvovanjem.
Po oceni Vrhovnega sodišča sploh ni pomembno, ali bi sodišče v primeru, če bi toženec na tožbo odgovoril in bi nasprotoval trditvam tožnika o obstoju veljavne podlage za pridobitev spornih zemljišč in s tem dobrovernosti tožnika, tožbenemu zahtevku ugodilo ali ne. Pravno pomembno tudi ni, zakaj so pravni predniki drugega toženca sporni zemljišči izročili pravnim prednikom prvega toženca. Zadošča ugotovitev, da sta D. D. in prvi toženec verjela, da imata nepremičnino v lastniški posesti in sta zato ugotovitveno tožbo vložila v dobri veri. Vrhovno sodišče le še dodaja, da je bil prvi zakon, ki je vseboval prisilne določbe o postopku prodaje kmetijskih zemljišč, sprejet leta 1965 (Zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, Ur. l. SFRJ, št. 25/65), kar pomeni, da leta 1956 (in prej) kogentnih pravil glede pridobivanja kmetijskih zemljišč še ni bilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00032947
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-5, 70/1-6. URS člen 23, 154.
dopuščena revizija - pravica do poštenega obravnavanja - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored dela sodnikov - bolniška odsotnost - nadomeščanje člana senata - izločitev sodnika - izločitev višjega sodnika - sodelovanje sodnika v postopku pred nižjim sodiščem - Sodni red - podzakonski akt - odlok občine - javna objava pravnega predpisa - priloga predpisa - vacatio legis - pravni režim na nepremičnini - naselbinski spomenik - lex certa - nujna pot - stvarna služnost poti - javno dobro - obnova pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je nadomeščanje članov pritožbenih senatov zaradi njihove kratkotrajne odsotnosti (npr. za posamičen sejni dan zaradi bolniške odsotnosti ali dopusta) skladno s predpisi in pravico do naravnega sodnika ter poštenega sojenja.
- ali odločanje o pritožbi v okoliščinah konkretne zadeve pomeni obstoj razlogov iz 5. oziroma 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),
- ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča glede védenja toženke o vrsti pravnega režima na sporni nepremičnini, ki se nahaja v območju z občinskim odlokom razglašenega zdraviliškega kompleksa kot naselbinskega spomenika.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti - negativna služnost - prepoved gradnje - ničnost - gospodarska javna infrastruktura - bazna postaja - dopuščena revizija
Ustanovitev negativne stvarne služnosti, ki na služeči nepremičnini prepoveduje postavitev oziroma obstoj objektov javne gospodarske infrastrukture, je dopustna. Vendar taka služnost učinkuje le na zasebnopravnem področju, torej le kot zasebnopravna omejitev lastninske pravice. Ne izključuje pa negativna služnost možnost prisilne ustanovitve služnosti v javno korist v skladu z določbami sedmega odstavka 20. člena in 21. ter 22. čl. ZEKom oziroma tretjega odstavka 78. čl. in 79 ter 80. čl. ZEKom-1. Na področje javnega prava namreč negativna služnost ne seže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00032044
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 3. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - nepremičnina v družbeni lasti - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - funkcionalno zemljišče k stavbi - lastninjenje - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je lastnik stavbe na nekdanjem družbenem zemljišču po samem zakonu pridobil pravico uporabe na drugem družbenem zemljišču, če je to postalo funkcionalno zemljišče njegove stavbe po njeni izgradnji in pred nastopom lastninjenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00032081
ZPP člen 347, 347/2, 347/3, 347/3-1, 355, 355/1, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5, 358, 358/1, 358/1-1. URS člen 23, 25.
predlog za določitev nujne poti - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev postopka - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti - trditvena podlaga - presoja trditvene podlage - materialno procesno vodstvo
Pritožnik ima prav; razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje je kljub obširnemu utemeljevanju razveljavitve vsebinsko prazen. Bere se kot zbirek vseh možnih alibijev, s pomočjo katerih se skuša pritožbeno sodišče izogniti pritožbeni obravnavi oziroma meritorni presoji nujne poti. Resda je ta lahko zanj zahtevna oziroma težavna, a to ne sme biti samostojen razlog za razveljavitev. Pri presoji (ne)utemeljenosti instančne razveljavitve, kot jo ureja 357.a člen ZPP, tako ni dovolj, da sodišče druge stopnje le naniza (oziroma si zagotovi) vsa mogoča dogmatična zavarovanja, temveč je bistveno, da so ta v razmerju do vsakokratnega postopka predvsem prepričljivo procesno in praktično osmišljena.
Instančno sodišče je prvostopenjski sklep razveljavilo, ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni bilo ugotovljeno popolno dejansko stanje, tj. dejanska raba nepremičnin. To ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Ob takem zavzetem stališču pa bi moralo sodišče druge stopnje (vsaj poskusiti) očitano pomanjkljivost najprej sámo odpraviti in s tem zapolniti zaznano praznino. ZPP nalaga sodišču druge stopnje, da razpiše pritožbeno obravnavo, če je treba zapolniti upoštevno dejansko stanje z neugotovljenimi, a zatrjevanimi dejstvi. Če ima pritožbeno sodišče na voljo ustrezne procesne možnosti, a jih (prehitro) ne izkoristi, razveljavitev in ponovitev celotnega sojenja gotovo ni smotrna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00032050
ZSpo člen 17, 64. ZPP člen 367a, 367a/2.
dopuščena revizija - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - ničnost prodajne pogodbe - dobra vera - nepremičnine v družbeni lastnini - lastninjenje športnega objekta - športno društvo - športni objekt - smučarska koča - pomožni objekt
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da objekt, ki ga je zgradil tožnik na spornih nepremičninah (tj. smučarska koča), ne predstavlja športnega objekta v skladu z določili 17. in 64. člena Zakona o športu.
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 1. Zakon o agrarnih skupnostih (1947) člen 1, 4, 6.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - zadružna lastnina - lastninjenje - pravica uporabe
Revidentka zatrjuje, da je imela pašna zadruga D. takrat, ko je bila sklenjena Pogodba, pravico uporabe na sporni nepremičnini, ki bi jo lahko prenesla na tožničinega očeta. Vendar ta njena pravna trditev ne drži. Sporna nepremičnina je, tako kot vse ostalo premoženje te pašne zadruge, že na podlagi 1. člena Zakona o agrarnih skupnostih postala splošno ljudsko premoženje. S tem premoženjem pa je na podlagi 4. člena tega zakona upravljal pristojen krajevni ljudski odbor. Odločba Okrajnega ljudskega odbora C. z dne 26. 4. 1958 je bila zato le ugotovitvena. Lastnina pašne zadruge D. je namreč prenehala že več kot deset let prej in ves ta čas je s tem premoženjem upravljal krajevni ljudski odbor. Glede na pravilo, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam, je že to zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00033130
URS člen 33, 69. SPZ člen 226. ODZ paragraf 1460, 1479.
neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti v javno korist - izvajalec gospodarske javne službe - razlastitev - razlastitveni akt - dobra vera - pravni posel - odločba Ustavnega sodišča - zavrnitev revizije - dopuščena revizija
Pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem ne more pomeniti sredstva za obid prisilnih predpisov o razlastitvi in posledično ni mogoče dopustiti pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem, ki ne bi bilo dobroverno (še posebej če ne bi temeljilo na pravnoposlovni podlagi). Upoštevna je tudi odločba Ustavnega sodišča Up-849/14.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00031521
ZZK-1 člen 5, 10. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - nakup nepremičnine na javni dražbi - predmet prodaje - zemljiškoknjižni vložek - delitev parcel - vpisi v zemljiško knjigo - plomba v zemljiški knjigi - poočitev delitve parcele - začetek učinkovanja vpisov - načelo vrstnega reda
Revizija se dopusti glede vprašanja, od katerega trenutka učinkuje poočitev delitve parcele.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00031427
SPZ člen 47, 47/3, 47/4. URS člen 23, 33.
nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - gradnja čez mejo nepremičnine - določitev nove meje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - investitor - nakup nepremičnine na javni dražbi - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - odškodnina za odvzem nepremičnine - kvazi odškodnina - višina odškodnine - subjektivne in objektivne okoliščine - interes udeležencev - presoja dobre vere - tržna vrednost nepremičnine - najemnina - metoda bodočih donosov - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - tržna vrednost zemljišča
V konkretnem primeru ne gre za klasičen primer gradnje na tujem svetu. Mejaša sta kupca zemljišč, na katerih je bila s strani skupnega pravnega prednika - investitorja - zgrajena sporna hiša, ki je s svojim SZ vogalom že tedaj presegla parcelno mejo za 3 m². V tem pomenu, torej kot kvazi odškodninsko posledico že zatečenega dejanskega stanja, je treba razumeti presojo primerne odškodnine iz 47. člena SPZ.
Revident je vedel, kaj kupuje, pri čemer je ključno, da je investitorju že tedaj jamčil, da ne bo oviral niti gradnje na sosednji parceli niti njene uporabe ter bo pristal na uskladitev meje "odpovedujoč se kakršnikoli odškodnini." Po mnenju Vrhovnega sodišča ni upravičen do nobene odškodnine; obstoječe dejansko stanje je le naključna posledica neizvedenih (pre)parcelacij, zatrjevana razlastitev pa navidezna. Nepravdni postopek se je tako pokazal le kot naknadna tehnična uskladitev sicer v zasnovi neproblematične čezmejne gradnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00030627
ZPP člen 367a, 367a/2.
zastavna pravica - stvarnopravno zavarovanje terjatve - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - vpis v register - predlog za vpis - plačilo pristojbine - pojasnilna dolžnost notarja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neposredno izvršljiv notarski zapis - soglasje volj - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zastavna pravica na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank - hipoteka - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - rubež - stečajna masa - ločitvena pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali in v katerih okoliščinah sklenitev sporazuma o ustanovitvi registrske zastavne pravice na premičninah v neposredno izvršljivem notarskem zapisu nalaga obveznost notarju, ki je ta notarski zapis sklenil, da nemudoma po sklenitvi tega sporazuma poda zahtevo za vpis neposestne zastavne pravice na premičninah v register neposestnih zastavnih pravic pri AJPES-u.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00031356
ZGJS člen 68, 76, 76/1, 76/3. ZLS člen 7, 51, 51/1, 51b, 51b/1, 51b/3, 51c, 51c/1, 51c/1-1, 100, 100/1, 100/2. ZLS-J člen 32. ZLS-K člen 7. PZ člen 44. ZL člen 5. ZPP člen 7, 8, 191, 214, 214/2, 371, 378, 380, 380/2. ZGD-1 člen 623, 623/4. ZZK-1 člen 6, 8. SPZ člen 9, 10. URS člen 139, 155, 155/1.
Luka Koper - koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - lokalna samouprava - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - javno dobro - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - lega nepremičnine - lex rei sitae - dejanska raba nepremičnin - stanje v naravi - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - ustanovitev Občine Ankaran - razdelitev občine - pridobitev pravne subjektivitete - pravno nasledstvo - sodna praksa Ustavnega sodišča - konstituiranje občine - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - upravljanje skupnega premoženja - razdelitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - neobstoj sporazuma - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - navadno sosporništvo - enotno in nujno sosporništvo - stranska udeležba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - publicitetno načelo - domneva dobre vere - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - časovna veljavnost predpisov - jezikovna razlaga - namenska razlaga - sistematična razlaga - neprerekane trditve - nesporna dejstva - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - materialno proce
Ker Mestna občina Koper in Občina Ankaran nista sklenili ustreznega sporazuma o (raz)delitvi premoženja, so postale nepremičnine po samem zakonu last tiste izmed njiju, pri kateri so se ob ustanovitvi nove občine nahajale, in to z učinkom za nazaj (ex tunc). Ustanovitev nove (izločene) občine pa je v tem pomenu ključna razmejitvena točka tako vsebinsko kot časovno. Opisani delitveni ključ je razumen; sosednji občini se lahko tudi o nepremičninah dogovorita, sicer po zakonu postane lastnica nepremičnin tista občina, na območju katere ležijo.
Tožnica je kot upoštevno infrastrukturo štela vse tisto, kar je pomenilo funkcionalni del koprskega tovornega pristanišča in kar je sama enačila s strukturami znotraj ograjenega območja Luke Koper. S tem je zahtevek utemeljila v pomenu integralne gospodarske infrastrukture pristaniškega omrežja. To ni nerazumno, saj gre za sklop nepremičnin, ki so bile v pomenu pristaniške službe že v zasnovi organsko povezane. Tudi zato ni videti, da bi bilo problematično, ali so bile predmetne nepremičnine namenjene/potrebne za izvajanje gospodarske javne službe, saj jih je tožnica zadosti jasno tudi funkcionalno vezala na pristaniško dejavnost prav v tem pomenu.
varstvo lastninske pravice na nepremičnini - aktivna stvarna legitimacija - lastninska tožba (rei vindicatio) - obogatitveni zahtevek - uporaba tuje stvari v svojo korist - zahtevek za plačilo uporabnine - posodbena pogodba - prenehanje pogodbe - izpraznitev in izročitev nepremičnin - lastnik - dosmrtni užitkar - dopuščena revizija
Lastnik lahko kljub omejenim lastninskim upravičenjem zaradi užitka, z lastninsko tožbo zahteva varstvo nasproti tretjemu, ki neupravičeno izvršuje užitek (ker za to nima podlage). Do takšnega zaključka pripelje presoja položajev lastnika, užitkarja in tretjega ter razmerij med njimi.
Korist od uporabe stvari je (civilni) donos. Ta ne izvira nujno iz lastninske pravice in zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve tudi ni nujen za varstvo lastninske pravice. Ker je lastnikovo upravičenje uporabe in uživanja v primeru užitka v celoti preneseno na užitkarja, ni videti, v čem naj bi bil lastnik prikrajšan. V resnici je zaradi uporabe sobe s strani tretjega v svojih upravičenjih prikrajšana užitkarica.
SPZ člen 92, 101. ZZad člen 74, 74/2. OZ člen 190. ZFPPIPP člen 279, 299, 299/7, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1, 310/3, 311, 311/3, 330, 342.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - premoženje zadrug - izločitvena pravica - uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - stvarnopravno varstvo po SPZ - prenehanje izločitvene pravice - odločba Ustavnega sodišča - presoja ustavnosti ZFPPIPP - neustavnost zakona - pravica do zasebne lastnine - napotitveni sklep stečajnega senata
Pravila o prijavi in preizkusu izločitvenih pravic so namenjena uresničevanju načela koncentracije postopka. Prenehanje izločitvene pravice na podlagi tretjega odstavka 310. člena in tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP na podlagi 2. točke četrtega odstavka 330. člena ZFPPIPP je tudi predpostavka, ki dovoljuje začetek postopka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Unovčenje premoženja stečajnega dolžnika z namenom poplačila upnikov je namreč temeljni namen stečajnega postopka. Poseg v pravico do zasebne lastnine, kot ga predvidevata 310. in 311. člen ZFPPIPP, sicer zasleduje ustavno dopusten cilj, ni pa zakonska ureditev prenehanja izločitvene pravice prestala testa sorazmernosti, saj prenehanje izločitvene pravice (in posledično prenehanje lastninske pravice) na splošno ni pogoj za začetek postopka prodaje premoženja. Upniki, ki izločitvene pravice ne prijavijo (v zakonskem roku treh mesecev), tvegajo le, da bo premoženje prodano, s čimer bodo na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP izločitveno in posledično lastninsko pravico izgubili.
Ob upoštevanju načela koncentracije stečajnega postopka iz 227. člena ZFPPIPP izločitveni upnik tako v razmerju do stečajnega dolžnika izgubi (tudi) varstvo po splošnih pravilih civilnega (stvarnega) prava šele s prenehanjem izločitvene pravice.
DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00029915
SPZ člen 42. ZUP člen 224, 224/1, 225, 225/1, 225/4, 281, 281/1. ZDen člen 66, 66/1, 66/2, 66/3.
odločba o denacionalizaciji - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - dokončna odločba - pravnomočna odločba - trenutek pridobitve lastninske pravice - razlaga določb ZDen - ničnost odločbe o denacionalizaciji - posledice ničnosti - prenehanje lastninske pravice - dopuščena revizija
Glede pridobitve lastninske pravice z odločbo upravnega organa ZDen ne določa drugače, kot je predpisano v 42. členu SPZ. Smiselno enako kot za pridobitev mora veljati za izgubo lastninske pravice: izgubi se z dokončno odločbo upravnega organa, razen če zakon ne določa drugače. Če se odločba izreče za nično, se po prvem odstavku 281. člena ZUP odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Dokončen izrek o ničnosti denacionalizacijske odločbe o vrnitvi premoženja torej vzpostavlja stanje za nazaj, kot da ta odločba sploh ne bi bila izdana. Ker odločba učinkuje z dokončnostjo, zemljiškoknjižno stanje ne odraža pravega lastninskega stanja. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, za to pravdo ni pomembno, na kakšen način bo zainteresirana oseba poskrbela za pravilnost vpisa v zemljiško knjigo, ampak je odločilno, da ob zaključku glavne obravnave tožnica ni bila lastnica nepremičnine. Zato ji je sodišče utemeljeno odreklo pravno varstvo, ki ga uživa lastnik, in upravičenja, ki iz lastninske pravice izvirajo.
ZTel-1 člen 57, 57/3. ZEKom člen 80, 81. SPZ člen 96, 227. OZ člen 189, 193, 198.
služnost v javno korist - javna infrastruktura - RTV pretvornik - časovna omejitev služnosti - verzija - obogatitveni zahtevek
Pri služnostih v javno korist, kjer je služnostni upravičenec skoraj vedno pravna oseba, omejitev trajanja take služnosti ne bi bila združljiva z namenom zagotavljanja nemotenega delovanja javne infrastrukture, saj se ta večinoma postavlja za obdobje, daljše od trideset let. Specialna in sektorska zakonodaja zato omogočata ustanovitev služnosti za nedoločen čas, točneje za čas, potreben za gradnjo oziroma postavitev, vzdrževanje in obratovanje javne infrastrukture.
Predmet verzijskega zahtevka so lahko načeloma le tiste koristi, ki so nastale „na škodo“ prikrajšanega. Če je dobiček pretežno ali izključno posledica vloženega dela, sredstev ali lastnosti obogatenega, ta praviloma ne more biti predmet obogatitvenega zahtevka. Za tak primer gre tudi v konkretni zadevi, saj tožnica take koristi (najemnine), kakršno je pridobil toženec zaradi specifike storitev, ki jih opravlja (javne elektronske komunikacijske storitve), ne bi mogla doseči, saj sama teh storitev ne izvaja, poleg tega je RTV pretvornik, ki je bil (oziroma prostor na njem) oddan v najem, postavil toženec.
1. ali sta bili v konkretnem primeru pravilno uporabljeni določbi 28. in 30. člena Obligacijskega zakonika glede sprejema ponudbe za sklenitev Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 1 ter Aneksa k tej pogodbi in ali je bila v konkretnem primeru predmetna pogodba veljavno sklenjena,
2. ali se fiduciarni odstop terjatev v zavarovanje po Dogovoru o zavarovanju terjatev in Sporazumu o zavarovanju denarne terjatve po 207. členu Stvarnopravnega zakonika razteza tudi na novo nastalo terjatev po Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 1,
3. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede obstoja predpostavk neupravičene obogatitve na podlagi določbe 190. člena Obligacijskega zakonika glede vrnitve unovčenih terjatev na podlagi fiduciarne cesije ter glede na prenos unovčenih terjatev in zavarovanja na drugo toženko v posledici izčlenitve,
4. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede podanih pobotnih ugovorov,
5. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede izvršitve povratne cesije odstopljenih terjatev glede na to, da je odstopnik v stečaju ter glede na prenos zavarovanja na drugo toženko v posledici izčlenitve,
6. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede obstoja ločitvene pravice druge toženke na terjatvah do zdravstvenih zavarovalnic.
predlog za dopustitev revizije - izročitev in izpraznitev nepremičnine - poslovni prostor - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo solastnine - aktivna legitimacija solastnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.