dopuščena revizija - priposestvovanje nepremičnine - posest nepremičnine - lastniška posest - dobra vera - zemljiškoknjižno stanje - arondacijski postopek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali vednost posestnika o tem, da uživa zemljišče, ki je zemljiškoknjižno last drugega, nujno (ne glede na okoliščine primera) izključuje njegovo dobro vero.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00041993
ZIZ člen 43. SPZ člen 154, 154/3. OZ člen 343. ZPP člen 374, 374/2, 377.
predlog za izvršbo - hipoteka - zastaranje hipoteke - delno zastaranje - poplačilo hipotekarnega upnika - ustavitev izvršbe - pravni interes za revizijo - dopuščena revizija - zavrženje revizije
S tem, ko je sodišče ustavilo vodenje izvršbe na (vseh) zastavljenih nepremičninah (ki so v obravnavanem primeru edini (možen) predmet izvršbe), je sklep o izvršbi (s katerim je bila izvršba na nepremičninah dovoljena) ostal brez učinka. ZIZ namreč upniku ne daje podlage, da bi v okviru istega izvršilnega postopka ponovno vodil izvršbo z istim izvršilnim sredstvom oziroma na istem predmetu izvršbe. Dovoljenje za opravo izvršbe na določenem predmetu izvršbe (tj. na s hipoteko obremenjenih nepremičninah) je torej v tekoči izvršbi (v njenih časovnih mejah pravnomočnosti) ukinjeno. Primer, ko upnik zamudi določeno dejanje in sodišče zato izvršbo (v določenem obsegu) ustavi, je v bistvenem podoben procesni dispoziciji upnika - umiku in omejitvi izvršbe iz 43. člena ZIZ. Upniku v takšni situaciji po tretjem odstavku 43. člena ZIZ ostane na voljo vložitev novega predloga za izvršbo, ne pa tudi vložitev predloga za nadaljevanje (že ustavljene) izvršbe.
Upnik si torej z revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje (ki se nanaša na možnost poplačila zastarane (zavarovane) terjatve iz zastavljenih nepremičnin) namreč v ničemer ne spremeni položaja upnika v obravnavani zadevi. Zato upnik nima pravnega interesa za revizijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00041305
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 271, 271/2. ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 43/1-3, 45.
dopuščena revizija - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - nelegalna gradnja na tujem zemljišču - črna gradnja - zemljišče v družbeni lastnini - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - začasni objekt - zakonita stavbna pravica - nadomestilo za stavbno pravico - pretekla raba
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je nelegalno zgrajen objekt ("črna gradnja”) mogoče obravnavati kot samostojen predmet stvarnih pravic in posledično na njegov obstoj vezati nastanek nove stvarne pravice (stavbne pravice) na podlagi določbe 271. člena SPZ.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - uporabnina - dobroverni lastniški posestnik - lastninska pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - prodajna pogodba - prodaja tuje stvari - ničnost pogodbe - causa (kavza) - dobra vera - neposredna posest - raziskovalna dolžnost
Iz ugotovljenih dejstev izhaja, da je toženec neposredni nelastniški posestnik sporne parcele, medtem ko je stranska intervenientka njena posredna posestnica. Zaradi neuporabe pravila iz prvega odstavka 97. člena SPZ sodišče druge stopnje ni ugotavljalo pravno odločilnih dejstev. Ker je presodilo, da toženec sporno parcelo uporablja brez pravne podlage, bi se moralo najprej opredeliti do vprašanja dobrovernosti stranske intervenientke glede lastništva sporne nepremičnine. Šele v primeru, če bi ugotovilo, da stranska interveneintka ni bila dobroverna posredna posestnica, bi moralo opraviti še nadaljnjo presojo glede vprašanja, ali bi morala biti tožencu kot neposrednemu posestniku ta okoliščina znana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00040594
ZSKZ člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede naslednjega vprašanja ali je odločitev Višjega sodišča v Mariboru, da je tožena stranka pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah zaradi odplačnega načina pridobitve od zemljiškoknjižnih lastnikov, materialnopravno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00041231
ZPP člen 190, 190/1, 196. SPZ člen 12, 213, 213/2, 219, 219/1, 219/2, 219/3. OZ člen 5, 10, 384. URS člen 67.
stvarna služnost poti - varstvo služnostne pravice - prestavitev služnostne poti - povrnitev stroškov - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - vrnitev v prejšnje stanje - socialna funkcija lastnine - enotno sosporništvo - dopuščena revizija
Ker prestavitev služnosti v SPZ ni izrecno urejena, prav tako ni izrecno urejeno, kdo nosi stroške v zvezi s tem. Je pa v teoriji zavzeto stališče, da mora lastnik služečega zemljišča plačati tudi vse stroške, ki so povezani s prestavitvijo.
Prestavitev služnostne poti je (načeloma) izključno v interesu lastnika služeče nepremičnine. Zato v tem položaju ni mogoče uporabiti drugega odstavka 219. člena SPZ, po katerem stroške izgradnje poti ali naprav nosi lastnik gospodujoče nepremičnine. Vrednotni temelj navedene določbe je namreč v tem, da je vzpostavitev služnostne poti izključno v interesu lastnika gospodujoče nepremičnine. Gre za primere, ko je pot zaradi ureditve dostopa šele treba zgraditi, vzdrževati ali izboljšati. Stroške prestavitve poti, vključno z zagotovitvijo njene enakovrednosti, pa je mogoče s smiselno razlago tretjega odstavka 219. člena SPZ (ta med drugim upošteva interes lastnika služeče nepremičnine) naložiti zgolj lastniku služeče nepremičnine, saj je to dejanje (načeloma) izključno v njegovem interesu.
Zmotno je stališče vložnikov, da narava maksimalne hipoteke ne dopušča možnosti, da bi obsojenca notarja pri njeni ustanovitvi spravila v zmoto. Tudi maksimalna hipoteka mora imeti realno podlago, to pa je določeno dolžniško-upniško razmerje, v zvezi s katerim se sklepa pogodba in ustanavlja maksimalna hipoteka. Res je posebnost maksimalne hipoteke, da se z njo praviloma zavarujejo prihodnje in pogojne terjatve, vendar pa mora to temeljno razmerje dejansko obstajati.
Očitek obsojencema je v tem, da sta notarja s predložitvijo posojilne pogodbe z dne 26. 3. 2014 (in izjavami notarju kot izhajajo iz notarskega zapisa) spravila v zmoto o dejanskem obstoju dolžniško-upniškega razmerja (ki bi se realiziral v prihodnosti), katero je notar sprejel kot verodostojno oziroma kot odraz resnične volje obsojencev, ki pa to po ugotovitvah sodišča ni bila. Zato je nepomembno, da notar te pogodbe ni potrdil, temveč je sam sestavil notarski zapis, v katerem pa je celotno vsebino te pogodbe povzel kot je v njem izrecno navedeno.
Res je, da tudi za dokaz z izvedencem zakon ne določa nobene izjeme od čistega razpravnega načela ter da mora stranka tudi za ta dokaz podati dokazni predlog in v njem označiti dokazno temo. Vendar velja to le za dokazovanje z izvedencem, ne pa za primere, kakršen je obravnavni. Njegova posebnost je v tem, daj je imel v njem izvedenec le vlogo tehničnega pomočnika sodišča, ki je z izdelavo elaborata evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru omogočil (že prej sprejeto) odločitev o delni utemeljenosti zahtevka. Sodišču prve stopnje zato ni mogoče očitati, da se ne bi gibalo znotraj tožničinega trditvenega gradiva ter da svojih spoznanj o dejstvih ne bi oprlo na dokaze, ki sta jih predlagali stranki.
Pogodba 2013 je bila med tožnico in prvo toženko veljavno sklenjena s prvim tožničinim naročilom lekarniškega blaga prvi toženki po tožničinem prejemu Pogodbe 2013.
Načeloma je fiduciarna cesija (za razliko od zastavne pravice) neakcesorna oblika zavarovanja. Vendar pa drugi stavek prvega odstavka 207. člena SPZ (neakcesornost relativizira, ker) vsebuje pravno domnevo, da je pridobitelj/fiduciar pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. S konstrukcijo fiduciarnega prenosa kot pogojnega odstopa terjatve ta pravna domneva ustvarja učinke, ki so zelo podobni akcesornosti. To pomeni, da se s plačilom zavarovane terjatve imetništvo terjatve avtomatično vrne k odstopniku/cedentu. Vendar imata stranki možnost, da se dogovorita drugače (npr. da pride po plačilu zavarovane terjatve do prenosa terjatve nazaj na odstopnika šele s povratnim prenosom) - torej da cesija ni pogojna. V konkretnem primeru je tak dogovor obstajal. Po Sporazumu je namreč obstajala obveznost povratne cesije; ni torej šlo za samodejno povratno cesijo ob plačilu zavarovanega dolga, temveč je bilo v drugem odstavku 5. člena Sporazuma dogovorjeno, da bo prevzemnik s povratno cesijo vrnil odstopljene terjatve.
Prvo toženkino terjatev, priznano v stečajnem postopku, je mogoče (kot nasprotno terjatev) uveljavljati z materialnopravnim ugovorom, da je terjatev tožnice ugasnila zaradi pobotanja na podlagi zakona (ZFPPIPP), ker je (še vedno) obstoječa in nepobotana.
Ker je bil v konkretnem primeru tudi izrecno dogovorjen povratni prenos terjatev na cedenta in je fiduciarna cesija praviloma diskretnega značaja (kar pomeni, da zanjo vesta le odstopnik/cedent in prevzemnik/cesionar ter kvečjemu še dolžnik zastavljene terjatve), se v konkretnem primeru odstopljene terjatve zaradi stečaja tožnice niso avtomatično/samodejno vrnile v sfero cedenta, temveč je potrebna povratna cesija odstopljenih terjatev.
KZ-1 člen 99, 99/6, 208.. SPZ člen 15.. ZKP člen 372, 372-1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zatajitve - denarna sredstva na bančnem računu - premična stvar - denar - materializiranost - prilastitev
Vložnik utemeljeno navaja, da zunanja pojavnost denarja v materialni ali nematerialni obliki ne more biti odločilna za njegovo kazenskopravno varstvo, saj je varovana dobrina, kot je razvidno tudi iz naslova triindvajsetega poglavja KZ-1, ki vsebujejo tovrstna kazniva dejanja, tuje premoženje, temeljno izvršitveno dejanje pa njegov odvzem iz oblasti upravičenca oziroma prilastitev.
Dobrina, ki je prizadeta in kazenskopravno varovana, je last v pomenu lastninske pravice, kot temeljne premoženjske pravice, ki jo storilec odvzame upravičencu, tako s prilastitvijo gotovine, kot prilastitvijo knjižnega denarja, oziroma jo v obeh primerih zataji. Zato se je treba strinjati z vložnikom, da ločevanje pojmov "opredmetenega" in knjižnega denarja na način, ki je bil uporabljen v izpodbijani sodbi, ni v skladu z zakonom, k temu pa bi taka razlaga onemogočila učinkovito in celovito pravno varstvo pred odtujitvijo in drugimi sorodnimi kaznivimi dejanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00039820
SPZ člen 115.
dopuščena revizija - dejanska etažna lastnina - dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini - učinkovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da do vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo dogovor solastnikov glede načina uporabe, vzdrževanja in porazdelitve obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ne učinkuje.
stvarna služnost - služnost poti - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - koristnost služnosti - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - dopuščena revizija
Situacija, zaradi katere se izpostavlja vprašanje koristnosti služnosti za gospodujoče parcele, je nastala med postopkom zaradi delnih in procesnih odločitev sodišč.
S pravnomočno sodbo je za dostop do toženkinih parcel ugotovljena stvarna služnost hoje in vožnje s kmetijsko mehanizacijo po poljski poti po tožnikovih parcelah, vendar ne kontinuirano, ampak z vmesno prekinitvijo približno 10 m², kjer pot poteka po parceli 162/9. Toženki je celo prepovedano vsakršno vznemirjanje njegove lastninske pravice na tej parceli. Toženka ugotovljene služnosti zaradi prepovedi preko dela poti v resnici ne more izvrševati, poti pa ne uporabljati. Taka služnost ostaja zgolj na papirju in ne more biti koristna za uporabo gospodujočih nepremičnin. Zato na dopuščeno revizijsko vprašanje Vrhovno sodišče odgovarja, da pravnomočna sodna odločba, ki onemogoča lastniku gospodujočega zemljišča izvrševati stvarno služnost, lahko pomeni spremembo okoliščin po prvem odstavku 222. člena SPZ, zaradi katerih postane služnost nekoristna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00039646
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 133, 133/3. URS člen 26.
dopuščena revizija - pravica do povračila škode - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost države - imisije - hrup - pravna podlaga
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev o temelju odškodninske odgovornosti druge toženke utemeljilo na podlagi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika in ne 26. člena Ustave RS.
Šele ko se je revizijsko sodišče seznanilo s celotnim spisom in sta lahko stranki soočili svoje argumente v zvezi z dopuščenim revizijskim vprašanjem, se je izkazalo, da trenutek učinkovanja poočitve delitve parcel za odločitev v zadevi ni pravno relevanten. Revizijsko sodišče zato na dopuščeno revizijsko vprašanje ni odgovarjalo.