OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00046094
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 29, 72, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 10, 43, 43/2, 269. ZOR člen 73. URS člen 22, 23. ZZK člen 1. ZLPP člen 1. ZSKZ člen 14.
priposestvovanje - redno priposestvovanje - teorija realizacije - zakonita posest - lastniška posest - mirna posest - dobroverna posest - dobra vera - skrbnost - načelo vestnosti in poštenja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - priposestvovalna doba - družbena lastnina - dopuščena revizija
Priposestvovanje je klasičen institut stvarnega prava, ki naj premosti vrzel med zunajknjižno resničnostjo in zemljiškoknjižnim videzom. Njegova umeščenost v pozitivno pravo mora biti takšna, da je zagotovljeno ustrezno ravnovesje tako med specialnimi načeli zemljiškoknjižnega prava kot med splošnimi civilnopravnimi načeli stvarnega in obligacijskega prava (načelo vestnosti in poštenja - 5. člen OZ). Zagotovljeno mora biti varstvo poštenih, tretjih oseb (prek načela zaupanja v zemljiško knjigo - 10. člen SPZ), hkrati pa mora sama ustanova pridobitve lastninske pravice temeljiti tudi na pravnih vrednotah in ne predstavljati zgolj pretvorbe dejanskega v pravno.
V vsem zgodovinskem razvoju so bile upoštevne tako časovne prvine (dolgotrajna posest) kot vrednotne prvine, ki se odražajo v zavesti in ravnanju obeh udeležencev (tako posestnika na eni kot v zemljiško knjigo vpisanega subjekta na drugi strani). Njuno ravnanje je treba presojati prav v luči temeljnih načel (skrbnosti ter vestnosti in poštenja). Presoja obeh ravnanj je pogosto tudi soodvisna in se pozitivnopravno (preprosto rečeno: silogistično) nazadnje izkristalizira prek materialnopravne presoje dobre vere - ki je, kot je bilo že pojasnjeno, nujen pogoj za priposestvovanje v sodobnem pravu. Presoja skrbnosti ravnanja ter presoja, ali je bilo neko ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja, se skozi čas - glede na družbene razmere - spreminja. Ta sprememba je še posebej očitna, če primerjamo čas pred in po uveljavitvi ključnih pravnih aktov s tega področja. To so Ustava RS, ZZK in SPZ.
OZ člen 261, 262. ZOR člen 286. SPZ člen 95. ZTLR člen 38.
uporaba tuje stvari v svojo korist - stanovanjska hiša - uporabnina - pravica do uporabnine - metoda izračuna višine uporabnine - povprečna tržna najemnina - pridržna pravica - dobroverna lastniška posest - dobroverna nelastniška posest - nedobroverna posest - nedokončan objekt - dopuščena revizija
Retinent ima kot dobroveren nelastniški posestnik pravico pridržati lastnikovo stvar, dokler mu niso povrnjeni potrebni in koristni stroški. To pravico ima na glede na to, ali so mu ti stroški nastajali le v času, ko je bil dobroveren lastniški posestnik, ali pa tudi še po tem, ko ni bil več dobroveren lastniški posestnik. Pridržna pravica, ki jo ima na stvari, ga namreč upravičuje do neposredne posesti. Učinkuje kot ugovor zoper lastnikov vindikacijski zahtevek, ki odlaga vrnitev stvari, dokler ne prejme izpolnitve svoje terjatve iz naslova potrebnih in koristnih stroškov. To pa pomeni, da lastnik ni upravičen zahtevati plačilo uporabnine za pridržano stvar, ki je retinent ni uporabljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00047095
ZSpo člen 64. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja lastninske pravice - lastninjenje - priposestvovanje - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - športni objekt - letališče - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni zakonski pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
ZPP člen 190, 190/1, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12. SPZ člen 64.
načelo pravnomočnosti - res iudicata - načelo ne bis in idem - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - odsvojitev nepremičnine med pravdo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dopuščena revizija
Presoja o utemeljenosti revizije je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči kršili pravilo o prepovedi sojenja o isti stvari. Odgovor na zastavljeno vprašanje je nikalen.
Vprašanje o toženčevi (ne)dobrovernosti pri pridobitvi služeče nepremičnine ni bilo zajeto v dejstvenem sklopu, ki je tvoril tožbeni temelj v pravdi, ki se je nanašala na priposestvovanje stvarne služnosti. Tožbeni zahtevek v tem postopku se ni opiral na enako dejansko (tožbeno) podlago kot v postopku III P 317/2014, saj bi toženec v tem postopku lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi dokazal, da je služečo nepremičnino dobil v dobri veri na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah 190. člen ZPP ne zavaruje pravnega položaja tožeče stranke.
predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VS00046488
ZST-1 člen 13, 34a, 34a/3. ZPP člen 367a, 367a/1.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - dobra vera - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - raziskovalna dolžnost - neupravičena pridobitev - uporabnina - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je tožnici izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije, saj v njem ni navedla, da je oproščena plačila sodnih taks. Tožnica je ugovoru priložila sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, II P 3111/2011 z dne 20. 2. 2012, o oprostitvi plačila sodnih taks v tem postopku. Ta predhodna oprostitev plačila sodnih taks velja tudi za nadaljnji postopek (13. člen ZST-1), zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 ugovoru ugodilo in plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije razveljavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00045687
URS člen 22. ZEN člen 40, 40/3. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - evidentiranje urejene meje - elaborat ureditve meje - izračun površin zemljišča - sporno dejansko stanje - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je dopustno kot urejeno evidentirati del meje, čeprav elaborat ne vsebuje izračuna površine parcel, kljub temu, da je stranka zahtevala, da se izračun površine vključi v elaborat?
Ali bi Upravno sodišče moralo izvesti glavno obravnavo in opraviti predlagano zaslišanje tožnice in prič, ki jih je tožnica predlagala?
Pri odločitvi, da so v obravnavanem primeru pogoji iz prodajne pogodbe bistveno enaki pogojem iz ponudbe, ki je bila dana tožniku kot predkupnemu upravičencu, sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo.
lastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice - pridobitev služnostne pravice - obstoj stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - priposestvovanje neprave služnosti - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - dopuščena revizija
Tudi v primeru nevknjižene stvarne služnostne pravice na v stečaju kupljeni nepremičnini ta preneha ob upoštevanju načela zaupanja v podatke zemljiške knjige ter odsotnosti zlorabe stečajnega postopka na strani kupca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00045374
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pristojnost - varstvo lastninske pravice na nepremičnini - nepremičnina v tujini - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - pravna oseba v stečaju - pravna oseba s sedežem v RS
Revizija se dopusti glede vprašanja, sodišče katere države je pristojno v primeru, ko posameznik zahteva varstvo lastninske pravice na nepremičnini, ki se nahaja v drugi državi članici EU, zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine pa je pravna oseba, zoper katero se v Republiki Sloveniji vodi stečajni postopek.
dogovor o skupni gradnji - obličnost - ustna pogodba - pomanjkanje obličnosti - uporaba OZ - povečanje vrednosti nepremičnine - teorija realizacije - veljavnost dogovora - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dopuščena revizija
Med strankama je bil sklenjen usten dogovor o stvarnopravnih posledicah vlaganj tožeče stranke v nepremičnino tožene stranke (ureditev mansardnega stanovanja). Ker sta bili bistveni izpolnitveni ravnanji (dovolitev posegov in materialni akt gradnje) izvršeni ter manjka le še sklepno dejanje, ki naj postavi stvari na svoje (končno in dogovorjeno) mesto, je treba šteti, da sta stranki v pretežnem delu izpolnili svoje obveznosti in je zato izpolnjen pogoj za veljavnost pogodbe, ki ji manjka oblika.
SPZ člen 218, 219, 222. ZPP člen 182, 182/1, 182/3.
prenehanje služnosti na podlagi odločbe - stvarna služnost - služnost obračanja vozil in kmetijskih strojev - ukinitev stvarne služnosti - utesnitev služnosti - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja - nekoristnost služnosti - tožba za ukinitev služnosti - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podredni tožbeni zahtevek - obseg pravnomočnosti - res iudicata - dopuščena revizija
Sodišče prve stopnje je v okviru primarno postavljenega zahtevka obravnavalo le možnost ukinitve služnosti v celoti. Ko je ugotovilo, da za to ni pogojev, je v okviru podrednega zahtevka presojalo le možnost njene utesnitve. Jasno je torej, da se vsebinsko odločitev sodišča ni podvojila in s tega vidika ne gre za res iudicata.
Obseg pravnomočnosti sodbe se lahko presoja le z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
Lastnik služeče stvari lahko zahteva, da se služnost utesni, če so izpolnjeni enaki pogoji, kot jih zakon določa za prenehanje služnosti. Stvarna služnost po prvem odstavku 222. člena SPZ preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Možnost obračanja z dvakratnim manevriranjem pomeni, da služnost za gospodujoče zemljišče ni več potrebna in je podana podlaga za njeno utesnitev.
Toženka, ki je ravnala kvalificirano nedobroverno, se zato ne more uspešno sklicevati na peti odstavek 324. člena ZFPPIPP, ki zaradi varstva kupca prepoveduje ničnostne, izpodbojne in druge zahtevke, s katerimi se posega v kupčeve pravice. Situacija, ko kupec ravna kvalificirano slaboverno, se namreč v bistvenem razlikuje od položaja, ki ga navedeno zakonsko pravilo varuje, in jo je treba z argumentacijo teleološko redukcije izvzeti. Namen citirane zakonske določbe je varstvo poštenega kupca, kar pomeni, da so iz varstva izključeni primeri, ko gre za okoriščenje nepoštenega kupca na račun izgube lastninske pravice poštenega zunajknjižnega lastnika, zlasti kadar sodišče ugotovi zlorabo pravil stečajnega postopka. Jezikovni pomen citirane zakonske določbe je namreč ob ugotovljeni zlorabi stečajnega postopka prebit. To pomeni, da peti odstavek 324. člena ZFPPIPP ne varuje situacij, ko kupec ravna kvalificirano nedobroverno ali celo sodeluje pri zlorabi - gre namreč za ti. "prekrito pravno praznino". Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se načelo vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ) upošteva tudi pri pridobitvi pravic v sodnem postopku, torej tudi pri pridobitvi originarne lastninske pravice kupca na podlagi javne dražbe v stečaju. Okoliščina, da je kupec nepremičnino kupil na javni dražbi, torej ne pomeni, da je mogoče preseči temeljna načela OZ (npr. načelo prepovedi zlorabe pravic) in splošne predpostavke za veljavnost posla (npr. določila o dopustnem predmetu pogodbe, 34. člena OZ). Stranki, ki izjavita voljo za sklenitev določenega pravnega posla, morata ob izpolnjenosti splošnih predpostavk za veljavnost posla upoštevati, da mora vsaka pogodbena obveznost imeti dopustno podlago (prvi odstavek 39. člen OZ). Ta je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (drugi odstavek 39. člena OZ). Pogodbo z nedopustno kavzo zadanejo sankcije ničnosti ne glede na to, na kakšen način je bila sklenjena (prvi odstavek 86. člena OZ). Prodajna pogodba, sklenjena v stečajnem postopku z namenom izigrati tožnika (zunajknjižnega lastnika) in ga prikrajšati v njegovih premoženjskih pravicah je tako zaradi nasprotovanja moralnim načelom nična. Določba petega odstavka 342. člena ZFPPIPP namreč kupca ne varuje, kadar gre za zlorabo pravil stečajnega postopka zaradi dosege nedopustnega cilja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00044836
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZSlaR člen 37.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - društva - lovska družina - ribiška družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - ustavnost določb ZSKZ - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.