SPZ člen 45, 45/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba pravnih prednikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00058918
ZZK-1 člen 27, 27/2, 39, 63, 63/1, 79, 79/1, 80, 80/3, 81, 81/3, 132, 132/1, 132/1-3, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. ZSKZ člen 14, 14/1. ZPP člen 201, 201/4.
zaznamba spora - spori o pridobitvi lastninske pravice - sodba na podlagi pripoznave - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora - nedobroverni pridobitelj - zloraba procesnih pravic - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - neveljavnost zaznambe spora - izbris zaznambe spora - varstvo lastninske pravice - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Sodišči sta z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora skupaj z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti in izbris vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora pravilno uporabili 243. člen ZZK-1. Brez učinkov (pravnih posledic) zaznambe spora, prvi toženec svoje lastninske pravice ne bi mogel vpisati v vrstnem redu zaznambe spora, torej z učinkovanjem pred vknjižbo lastninske pravice tožeče stranke. To kaže na neločljivo povezanost vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora z vpisom zaznambe spora, ki se vzpostavi z uresničitvijo razveznega pogoja iz tretjega odstavka 80. člena ZZK-1. Povedano drugače, če je neveljavna vknjižba v vrstnem redu zaznambe spora, potem tudi zaznamba spora sama po sebi ne more veljati (ostati veljavna). Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora pa ni neveljavna zato, ker je zemljiškoknjižno sodišče v sklepu z dne 5. 11. 2001 napačno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora, ampak zaradi obrazloženih izjemnih okoliščin, ki utemeljujejo izbrisno tožbo po prvem odstavku 243.člena ZZK-1. Z zaporedjem zavestnih procesnih ravnanj v različnih sodnih postopkih sta toženca zaradi učinkov zaznambe spora (80. člen ZZK-1) uspela izigrati zakon in tožečo stranko v njeni lastninski pravici.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje služnosti v javno korist - nedobrovernost - aktivna legitimacija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek občine, naj ugotovi, da v njeno korist obstaja služnostna pravica vzdrževanja vodovodnega omrežja na nepremičninah tožencev in naj tožencema naloži, da sta ji dolžna omogočiti njeno izvrševanje.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo sodišča prve stopnje, da tožnica nima aktivne legitimacije, ker ni izkazala, da je bila ona investitor spornega omrežja. Sicer pa je opozorilo, da je glavni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka ugotovitev, da tožnica ni dokazala pravne podlage za izvajanje neprave služnosti, s tem pa tudi dobrovernosti ne.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala pogojev za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.
predlog za dopustitev revizije - služnost poti - prenehanje služnosti na podlagi zakona - izvrševanje služnosti - delitev stvari - delitev gospodujoče nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00056872
OZ člen 5, 5/1, 52, 58, 333, 583, 583/3. SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 92, 93. ZD člen 103, 104.
vrnitveni zahtevek - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - gradnja na tujem svetu - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pričakovalna pravica - neobstoj ustnega dogovora - obljuba - dedna pogodba - neveljavnost dedne pogodbe - trajno dolžniško razmerje za nedoločen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - primeren čas za odpoved - načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - ugoditev reviziji
Ob tem, da se tožnica in toženec nista dogovorila glede časa trajanja bivanja toženca v spornem objektu, in glede na naravo razmerja sta sodišči nižjih stopenj pravilno šteli, da je med njima obstajalo trajno pogodbeno razmerje za nedoločen čas. Tako pogodbeno razmerje se na podlagi 333. člena OZ lahko odpove, a ne ob neprimernem času. Pravni pojem neprimernega časa je treba napolniti v vsakem primeru posebej, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in položaj obeh strank. Upoštevaje temeljna načela pogodbenih razmerij (predvsem načelo vestnosti in poštenja ter prepoved zlorabe pravic) je treba opraviti tehtanje, čigava pravica je v tistem trenutku bolj potrebna varstva. Pri presoji utemeljenosti oziroma učinkovitosti odpovedi torej ne gre prezreti uvodnih temeljnih načel obligacijskega prava, kot je na primer v reviziji izpostavljeno načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. To sodoloča pojem neprimernega časa in od vsake stranke terja, da pri sklepanju pogodbenega razmerja s pravo mero in na ustrezen način upošteva tudi interese nasprotne stranke. Kot bi bilo nepravično, da lastnik nepremičnine ne bi nikakor mogel odpovedati pogodbenega razmerja, je lahko enako nepravična druga skrajnost, ko bi lastnik dovolil uporabo svoje nepremičnine drugi osebi "s figo v žepu", z namenom, da bi ta investirala v nepremičnino, neposredno po vlaganjih pa bi odpovedal pogodbeno razmerje. Med tema krajiščema se nahaja vrsta vmesnih položajev, kamor sodi tudi obravnavani. Ni izključeno, da bi lahko nekatera kasnejša ravnanja strank (po sklenitvi dogovora)oziroma odnos med njima prestavili prvotno težišče razmerja, presojanega v luči načela vestnosti in poštenja.
Toženci so v septembru 2013 začeli z izgradnjo nove javne kanalizacijske cevi na nepremičnini prve toženke, v dolžini 95 m, tik ob meji s tožnikovim zemljiščem. Tožnik je trdil, da so zašli na njegovo zemljišče, da so tam porušili zidano kamnito škarpo in 50 let staro smreko in da zaradi posega na njegovem zemljišču, ker so zvišali nivo javne ceste, sedaj prihaja do zamakanja. Tako je z negatorno tožbo zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja (poglobitev obeh zemljišč ob meji, izgradnjo škarpe, odstranitev stare kanalizacijske cevi z njegovega zemljišča). Zahteval pa je tudi plačilo odškodnine za nastalo škodo (8000 EUR za podrto škarpo in 2500 EUR za podrto smreko in za škodo na zemljišču) in plačilo uporabnine za neupravičeno uporabo njegove parcele med gradnjo (2850 EUR od prve in tretje toženke), zato ker je na njegovem zemljišču še vedno stara kanalizacijska cev (od decembra 2013 dalje skupaj 7.650 EUR od prve in druge toženke), ter za uporabo zemljišča zaradi dostopa do kanalizacijske cevi (od prve in druge toženke od 1. 2. 2016 dalje mesečno po 760 EUR).
Sodišče prve stopnje je vse njegove tožbene zahtevke zavrnilo.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Prav tako je zavrnilo pritožbo prve in tretje toženke zoper odločitev o stroških postopka.
Vrhovno sodišč eje odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - skupno premoženje zakoncev - skupni dolg zakoncev - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - zavrnitev pritožbe
Res je, da pravica do pritožbe stranki ne zagotavlja, da mora biti vsaka dokazna in vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje. Zlasti kadar pravega sojenja na prvi stopnji ni bilo, ni mogoče šteti, da je bila zadeva kot celota resnično obravnavana na dveh instancah sojenja.
Prav za takšen primer pa gre v obravnavani zadevi. Zaradi napačne odločitve, da tožničin zahtevek ni utemeljen zaradi neizkazanosti vzajemnosti kot pogoja za pridobitev lastninske pravice tujcev v Republiki Sloveniji, sodišče prve stopnje zgoraj navedenih ugovorov, da sporna nepremičnina ni bila pridobljena z delom in da gre za skupen dolg, ni obravnavalo.
vznemirjanje lastninske pravice - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - solastnina - posel rednega upravljanja - skupna lastnina dedičev - dediščinska skupnost - soglasje dedičev - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Soglasje sodedičev je potrebno ne samo za izredna dejanja in ukrepe uprave, ampak tudi za dejanja redne uprave. Izjemoma lahko sodedič deluje sam, brez soglasja z drugimi, na primer če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine (taka situacija pa v konkretnem primeru ni bila podana). Dolžnost skupnega razpolaganja dedičev (odsvojitev ali obremenitev) velja za razpolaganje z dediščino kot celoto, kot tudi za razpolaganje s stvarnimi in z drugimi, zlasti obligacijskimi pravicami.
Toženci se v odgovoru na revizijo neutemeljeno sklicujejo na določbo drugega odstavka 67. člena SPZ v zvezi s petim odstavkom 72. člena SPZ, ki določa za posle rednega upravljanja v primeru, ko gre za skupno lastnino, zgolj soglasje večine solastnikov. Določba petega odstavka 72. člena SPZ le smiselno dopušča uporabo določb o solastnini pri skupni lastnini, pa še to, če ni z zakonom drugače določeno. Predstavljena posebna zakonska ureditev ZD to splošno ureditev izključuje.
Tudi za posle rednega upravljanja je v primeru, ko gre za skupno lastnino dedičev do delitve, potrebno soglasje vseh dedičev.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 51.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje razvezanih zakoncev - posebno premoženje - nepremičnina - čas pridobitve nepremičnine - obstoj življenjske skupnosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali posebno premoženje zakonca, vloženo v nakup stanovanja, za katerega je ta zakonec sklenil predpogodbo s prodajalcem stanovanja, ki se je kasneje razvezala zaradi neizpolnitve s strani kupca, lahko postane skupno premoženje le zato, ker je bilo stanovanje kupljeno po skupni odločitvi zakoncev in ker sta zakonca v tem stanovanju nekaj časa živela skupaj, v nakup pa skupnega premoženja nista vložila in v času sklenitve prodajne pogodbe med drugim zakoncem in prodajalcem stanovanja za isto stanovanje, sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, med njima ni več obstajala dejanska življenjska skupnost.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - večstanovanjska stavba - funkcionalno zemljišče k stavbi - pretekla raba zemljišča - prostorski akti - skupno pripadajoče zemljišče - parkirišče - dostopna pot - javno dobro - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Naknadna izločitev dela soseske in njeno nadaljnje samostojno načrtovanje ne pomeni nujno vsakršno zanikanje pravic etažnih lastnikov dotlej že zgrajenih stavb na načrtovanih skupnih funkcionalnih zemljiščih, ki so bila kasneje obenem z izločenim delom soseske tudi dejansko zgrajena; zlasti ne upoštevajoč ugotovitve izvedenca, da so se površine teh funkcionalnih zemljišč nepravilno upoštevale dvakrat. Območje se je urejalo z namenom zagotovitve funkcionalnih površin načrtovanih sosesk, kar izključuje javno dobro in uporabo površin s strani vseh in vsakogar. Ni odločilna sedanja raba, ampak pretekla raba do lastninjenja, vztrajanje pri ohranitvi sedanjega stanja in načina uporabe pa tudi ni jamstvo, da bo v interesu stanovalcev, etažnih lastnikov in drugih uporabnikov tako ostalo tudi vnaprej.
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in presodilo, da je pretekla redna raba zemljišča utemeljena tudi v primeru, če se ni izvrševala od izgradnje stavbe dalje. Ob upoštevanju dinamičnega načela so namreč pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča poleg sprememb na normativni ravni relevantne tudi vse naknadne spremembe v naravi, vključno s spremembo rabe zaradi naknadne umestitve skupnih funkcionalnih površin v sosesko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00056111
ZZZDR člen 51. ZTLR člen 16, 24, 25, 26. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med zakoncema - darilo, dano enemu od zakoncev - solastnina - razpolaganje s solastnim delom nepremičnine - dejanska etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - identiteta hiše - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00055535
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - ugotovitev obstoja lastninske pravice - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00055638
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 48, 48/1.
neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganje v posebno premoženje izvenzakonskega partnerja - vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - povrnitev vlaganj - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - obogatitveni zahtevek - obstoj koristi obogatitelja - vrednost dosežene koristi - stroškovna metoda - amortizacija - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Razlaga zakona, ki privede do rezultata, da vrednost dosežene koristi na škodo drugega izgubi realno povezavo z dejanskim prikrajšanjem, je neživljenjska. Za ugotavljanje višine toženkine obogatitve je treba uporabiti stroškovno metodo, s katero se ugotavlja tržna vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, upoštevajoč amortizacijo. Še vedno gre za metodo ugotavljanja prehoda premoženja po obogatitvenem kriteriju, ki ne pomeni uporabe vrnitvenega načina ugotavljanja koristi. Resnična vrednost toženkine obogatitve se namreč odraža v doseženih prihrankih, ker ji v obnovo stanovanjske hiše, v kateri prebiva, ni bilo treba vložiti lastnih sredstev. Kot prejemnica koristi ima na voljo ugovor odpada obogatitve.