Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1. URS člen 8, 153, 153/2.
vojaška pokojnina - akontacija pokojnine - mednarodni sporazum
Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo akontacije vojaške starostne pokojnine po Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur. list RS, št. 4/92), ko je ugotovilo, da je že uveljavil pokojnino v R Hrvaški, po sporazumu med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah (1992) pa izbirna pravica ni možna.
Po določilu 4. odst. 98. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Iz nadaljnjih določil istega člena - da lahko stranka naknadno odobri pravdna dejanja, pooblaščenca, ki ni upravičen za zastopanje oziroma, da lahko sodišče dovoli tudi začasno opravljanje dejanj osebi, ki sploh nima pooblastila - izhaja, da mora sodišče najprej poizkusiti odpraviti pomanjkljivosti pri pooblastilu. Sodišče mora ravnati smiselno enako, če ugotovi pomanjkljivosti pri sami pravdni stranki ali njenem zakonitem zastopniku - torej tako kot določa 83. člen ZPP.
ZTLR člen 30, 30/1, 30, 30/1. ZNP člen 135, 136, 136/1, 135, 136, 136/1.
postopek za ureditev meje - lastninska pravica - priposestvovanje
Če naj se meja določi po močnejši, torej po lastninski pravici in če se ugotavlja priposestvovanje, je začetek in konec priposestvovalne dobe treba natančno določiti.
Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrnilo zahtevek tožnice, da se ji prizna pravica do starostne pokojnine, potem ko je ugotovilo, da ne izpolnjuje predpisanega pogoja starosti po določbi 39. člena ZPIZ.
pravica do invalidnine - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Popolnoma pravilna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da pri tožeči stranki ni izkazana nobena od telesnih okvar (TO) po SS o seznamu telesnih okvar, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidnine po 152. čl. ZPIZ.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju člen 73. ZPIZ člen 293, 293/2.
invalidnina - telesna okvara
Prvostopno sodišče je na podlagi mnenja IK II. stopnje utemeljeno zaključilo, da pri tožniku od 17.12.1990 obstaja 70 % telesna okvara.
Pri odločitvi o tem, od kdaj se mu invalidnina izplačuje, pa je kršilo materialno pravo, ko je prezrlo dejstvo, da je bil zahtevek vložen 4.12.1991 in je zato do izplačila upravičen od 1.7.1991, to je od prvega naslednjega dne po vložitvi zahtevka in še za 6 mesecev nazaj, kot to določa 73. člen ZPIZ (Ur. list RSR, št. 27/83 s spremembami).
ZZZPB člen 19, 19. ZPIZ člen 17, 172, 172/1, 17, 172, 172/1. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 3, 4, 5, 7, 8, 3, 4, 5, 7, 8.
akontacija vojaške pokojnine - izplačilo
Zaključek prvostopnega sodišča, da je tožnik do izplačevanja akontacije vojaške starostne pokojnine upravičen šele od 5.9.1993 ne pa od 1.9.1991, je pravilen. Tožnik je namreč do 4.9.1992 prejemal denarno nadomestilo za čas brezposelnosti in bil zavarovanec, po določbi 1. odstavka 172. člena ZPIZ, ki jo je treba analogno upoštevati, pa pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Na drugačno odločitev ne more vplivati nesporno dejstvo, da mu je z odločbo zveznega zavoda z dne 30.12.1992 pravica do vojaške starostne pokojnine priznana od 15.7.1991 dalje.
Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin.
ZPP (1977) člen 348, 358, 386, 348, 358, 386. ZDSS člen 75, 75/1, 75, 75/1.
pritožba - pravnomočna sodna odločba
ZPP v 1. odst. 348. čl. določa, da se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v predpisanem roku, iz česar izhaja logičen zaključek, da pritožba zoper sodno odločbo drugostopnega pritožbenega sodišča ni dopustna. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer pravilno zaključuje, da revizija kot izredno pravno sredstvo v zadevah, ki so bile pravnomočno končane do uveljavitve ZDSS s 13.5.1994 ni bila dopustna, vendar pa za prekvalifikacijo pritožbe z revizijo ni imelo podlage, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijani sklep spremeniti po uradni dolžnosti, kot je razvidno iz izreka.
ZPP (1977) člen 348, 358, 386, 348, 358, 386. ZDSS člen 75, 75/1, 75, 75/1.
pritožba - pravnomočna sodna odločba
ZPP v 1. odst. 348. čl. določa, da se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v predpisanem roku, iz česar izhaja logičen zaključek, da pritožba zoper sodno odločbo drugostopnega - pritožbenega sodišča ni dopustna. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer pravilno zaključuje, da revizija kot izredno pravno sredstvo v zadevah, ki so bile pravnomočno končane do uveljavitve ZDSS s 13.5.1994 ni bila dopustna, vendar pa za prekvalifikacijo pritožbe z revizijo ni imelo podlage, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijani sklep spremeniti po uradni dolžnosti, kot je razvidno iz izreka.
Pravilen je zaključek prvostopnega sodišča, da v zakonodaji, veljavni do 31.3.1992 kot tudi v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1.4.1992, ni pravne podlage za znižanje starostne meje, kot pogoja za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, ker se starost zniža le pri uveljavitvi pravice do starostne pokojnine. Zato je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ker ne izpolnjuje pogoja starosti, čeprav med strankama ni bilo sporno, da mu je priznan beneficiran staž.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZPIZ člen 93, 93.
preostala delovna zmožnost - omejitve za drugo ustrezno delo
Potem, ko bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku natančno razčistilo vse pogoje dela na delovne mestu "varnostnik - receptor", bo od invalidske komisije II. stopnje po potrebi zahtevalo dopolnilno izvedensko mnenje glede vprašanja, ali je tožeča stranka to delo zmožna opravljati pod splošnimi pogoji, ali pa so tudi pri teh opravilih potrebne omejitve. Izpodbijano sodbo je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in absolutne bistvene kršitve postopka po 13. tč. 2.odst. 354 člena ZPP bilo potrebno razveljaviti tudi po uradni dolžnosti.
ZPP (1977) člen 158, 158. ZOR člen 414, 940, 940/2, 941, 414, 940, 940/2, 941.
stroški postopka - pravdni stroški
Če je tožnik umaknil tožbo zoper povzročitelja škode tako, ko je zavarovalna organizacija kot solidarna zavezanka povzročiteljeve škode na podlagi zavarovalne pogodbe izpolnila njegov zahtevek, pa čeprav ni bila tožena na plačilo odškodnine, je tožnica (povzročitelj škode) dolžna povrniti tožniku po pogojih iz čl. 158 ZPP pravdne stroške. Šteti je, da je preko zavarovalnice sama plačala odškodnino na škodo, ki jo je v škodnem dogodku povzročila.
ZPIZ člen 123, 270, 270/1. ZZZBP člen 17, 17/1, 70, 70/1.
tujec - nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev - delovno dovoljenje
Tožnik, ki je tujec, in mu je delovno dovoljenje poteklo 21.9.1993, kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ni več upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev, ker ne izpolnjuje več predpisanega pogoja prijave pri zavodu za zaposlovanje, kot to določa 123. člen ZPIZ. Zato je prvostopno sodišče njegov zahtevek, da se mu ta pravica prizna tudi za čas od 1.9.1993 dalje, utemeljeno zavrnilo.
Prvostopno sodišče je svojo odločitev, da pri tožnici obstajajo 4 TO (telesne okvare) v skupni višini 60 % od 3.7.1993 dalje zaradi posledic bolezni, utemeljeno oprlo na dopolnilno mnenje IK II.
stopnje z dne 15.6.1995. Mnenje so podali ustrezni specialisti in je strokovno sprejemljivo obrazloženo. Zato je utemeljeno zavrnilo njen zahtevek, da se ji prizna invalidnina za 90 % TO.
ZDR člen 58, 100, 100/1, 100/1-5, 58, 100, 100/1, 100/1-5. ZZVZZ člen 80, 80/2, 80, 80/2.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - odobritev koriščenja letnega dopusta - zdravstveno opravičena odsotnost z dela
Če delavka predlaga pristojnemu zdravniku zaključek bolniškega staleža, da bi do nastopa porodniškega dopusta lahko koristila letni dopust, to kaže na subjektivno prepričanje delavke, da ji je koriščenje dopusta s strani delodajalca odobreno. Potrdilo o zdravstveno opravičeni odsotnosti z dela, izdano s strani pristojnega zdravnika, je javna listina, ki jo je potrebno upoštevati, razen če se izkaže, da je bila pridobljena nelegalno in v izrecnem nasprotju z dejansko ugotovljenim zdravstvenim stanjem delavca.
Delavec, kot tožnik v delovnem sporu, v primeru zapisanega soglasja v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, da so s tem sporazumom poravnane vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne more s posebnim zahtevkom, mimo sporazuma (ki ga ne izpodbija) terjati še razlike plače, temveč bi o tem lahko odločalo sodišče šele, če bi uspel razveljaviti sporazum oz. del sporazuma, ki se nanaša tudi na ureditev vseh medsebojnih pravic in obveznosti.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 106, 100, 100/1, 100/1-6, 106.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - izvršljivost odločitve delodajalca
Delavcu preneha delovno razmerje v primeru neupravičene odsotnosti z dela zaporedoma pet delovnih dni s prvim dnem odsotnosti, če se na delo ne vrne do sprejema odločitve na pristojnem organu (prve stopnje). V primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi pet neupravičenih izostankov učinkuje že odločitev organa prve stopnje, če se delavec do dneva odločitve ne vrne na delo.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji za požarno zavarovanje - zavarovalni primer
V primeru, ko je do požara na zavarovanem objektu prišlo zaradi aktivnega ravnanja osebe, ki je hišo uporabljala, ne pa iz razloga, ki bi nastal izven sfere, na katero imajo uporabniki zavarovanega objekta lahko vpliv, ne gre za škodni dogodek, ki bi bil krit z zavarovalno pogodbo oz. splošnimi pogoji za požarno zavarovanje.
Sodišče druge stopnje je pri preizkusu pritožbe proti sklepu o določitvi sodnih penalov upoštevalo, da so sodni penali obveznost, ki nastane z ukrepom državnega organa (odločbo sodišča) in so konstitutivne narave. V bistvu so neke vrste privatna kazen in nimajo zveze z odškodnino. Zato upnikoma ne pripadajo zakonite zamudne obresti od penalov, ker jih Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (ZOMZO, Ur. l. RS 14/92) v 1. členu predvideva le za primere, ko je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti iz obligacijskih razmerij.
ZPP (1977) člen 16, 16. ZDSS člen 4, 5, 6, 68, 4, 5, 6, 68.
pristojnost - delovno in socialno sodišče - redno sodišče
Dne 13.5.1994 je stopil v veljavo zakon delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94), ki v členih 4 do 6 določa pristojnosti teh sodišč - med katerimi pa ni več sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med OZD-ji ( člen 3/1-1 zakona o samoupravnih sodiščih - Ur.l. SRS št. 10/77, oziroma iz 11. člena zakona o sodiščih združenega dela Ur.l. SRS št. 38/74). Delovna in socialna sodišča po 68. členu cit. zakona rešujejo samo tiste zadeve bivših sodišč združenega dela (torej prej navedene spore iz družbenoekonomskih odnosov med OZD), ki so do uveljavitve zakona to je do 13.5.1994 že bile v teku pred sodišči združenega dela.