predlog za dopustitev revizije - ničnost oporoke - tožba na ugotovitev ničnosti - aktivna legitimacija za tožbo - pravnomočnost sklepa o dedovanju - nov dedič - pravda ob pogojih za obnovo postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - varnostnik - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje tudi v primerih, ko bi lahko stranki ali javnost zaradi specifičnega položaja katerega od udeležencev v postopku v razmerju do sodišča podvomili v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. Tak položaj je po oceni Vrhovnega sodišča podan tudi v obravnavanem primeru, ko je stranka v postopku varnostnik, ki službo opravlja na krajevno pristojnem sodišču, ter se s sodniki pozna in redno srečuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00065649
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 11. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - izjeme - otrokovo običajno prebivališče - nujni primer - varstveni ukrep - zavrnitev predloga
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - določitev stikov - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - največja korist otroka - zavrnitev revizije
DZ v 138. členu omogoča, da lahko sodišče po razpadu družine otroka zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema skupaj tudi v primeru, ko se starša o tem ne sporazumeta, če oceni, da je to otroku v korist. S to določbo DZ je natančneje izražena ustavna pravica do starševstva iz 54. člena Ustave. Nova ureditev sledi načelu enake odgovornosti staršev do otrok iz 135. člena DZ. Iz tega načela izhaja, naj starša, če je le mogoče, tudi po razpadu družine ohranita skupno varstvo in vzgojo otroka. Le kadar sodišče ugotovi, da to otroku ne bi bilo v korist, lahko odloči drugače.
V primeru, ko se sodišče za skupno varstvo in vzgojo otroka odloči proti volji enega od staršev, mora ugotoviti tudi, ali se bosta starša zmogla sama sproti sporazumeti o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje. Kadar sodišče ugotovi, da tega ne zmoreta, je v korist otroka, da v izreku sklepa način izvrševanja natančneje določi. Praviloma je za skupno varstvo in vzgojo pomembno, da imata oba starša tudi dejansko približno enakovredno možnost vplivanja na otrokovo vzgojo in razvoj. Nikakor pa določitev skupnega varstva in vzgoje ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enak del časa. Odločitev o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje namreč ni odvisna le od psiholoških dejavnikov, temveč tudi od finančnih in logističnih, ki pa so povezani z dnevnimi urniki staršev in otrok, možnostjo podpore drugih oseb, medsebojno oddaljenostjo prebivališč obeh staršev in drugih dejanskih okoliščin, pri čemer mora biti v ospredju korist otroka.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za dopustitev revizije zoper sklep - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V tem postopku se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep tako nima lastnosti končnosti. Ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
ZPP člen 3, 3/3, 37, 306, 306/4. ZSPDSLS-1 člen 5, 6, 7, 8, 9, 24, 25, 25/2, 26, 26/2, 27, 49, 49/2. Statut Mestne občine Ljubljana (uradno prečiščeno besedilo) (2021) člen 51, 51-9.
sodna poravnava - odpoved pravici - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - prodajna pogodba - kogentni pravni predpis - zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati - nedovoljena razpolaganja strank - exceptio illegalis - zavrnitev pritožbe
V predloženem osnutku sodne poravnave gre po vsebini za razpolaganje tožnice (samoupravne lokalne skupnosti) z njenim premoženjem, zato tožnico pri tem zavezujejo kogentne določbe ZSPDSLS-1. Te določbe imajo svoj smisel v tem, da gre pri razpolaganju s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti za politično odločitev, ki mora biti sprejeta na demokratičen način, v skladu z vsemi varovalkami, ki so del zapletenega sistema zavor in ravnotežij – in katerega cilj je preprečevanje zlorab oblasti.
Ob oceni, da pri tožničinem razpolaganju niso bile spoštovane kogentne določbe ZSPDSLS-1, je pravilna odločitev, da se sodna poravnava ne dovoli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00066823
ZPP člen 347, 347/1, 347/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5. OZ člen 239, 246.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - obrazloženost odločbe drugostopenjskega sodišča možnost obravnavanja pred sodiščem
Tožnik pravilno opozarja, da pritožbeno sodišče odločitve o tem, zakaj ni moglo odločiti samo, ni prepričljivo obrazložilo. Navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe o pogodbeni odškodninski odgovornosti namesto določb o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, ne zadošča. Po 246. členu OZ se namreč za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, smiselno uporabljajo določbe OZ o povrnitvi nepogodbene škode. Zato bi sodišče druge stopnje moralo utemeljiti, kateri ugovori toženke se nanašajo na tiste predpostavke odškodninske obveznosti, ki se pri pogodbenih tako razlikujejo od nepogodbenih, da pomembnih dejstev v zvezi s tem sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Tudi ugotovitev sodišča druge stopnje o obstoju kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pri razlogih o odmeri pravične odškodnine sama po sebi ne zadošča za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje. Tožnik pravilno opozarja, da je iz tožbenega zahtevka razvidno, kolikšno odškodnino je zahteval za posamezno obliko škode. Ker je sodišče zahtevku v celoti ugodilo, je razvidno tudi, koliko mu je sodišče prve stopnje prisodilo. Sodišče druge stopnje pa ni utemeljilo, zakaj dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ne zadoščajo za materialnopravni preizkus pravilnosti odločitve, da je za ugotovljeni obseg strahu in duševnih bolečin za zmanjšanje življenjske aktivnosti utemeljena prisoja denarne odškodnine in pravičnosti odmerjene odškodnine.
ZMZ-1 člen 64, , 64/1, 64/3, 65, 65/1, 65/4. ZUS-1 člen 63, 80.
mednarodna zaščita - ugoditev pritožbi - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahteve - ugoditev tožbi - domneva nedolžnosti - privilegij zoper samoobtožbo - nova dejstva in dokazi - glavna obravnava v upravnem sporu
Omejitev izvajanja dokazov ob odločanju o ponovni prošnji za mednarodno zaščito iz tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, je utemeljena na klasični prekluziji, poznani v praktično vseh pravnih postopkih, po kateri se preprečuje zloraba in neupravičeno podaljševanje postopkov s strani strank z zahtevo, da se za kasnejše navajanje novih dejstev in dokazov v postopkih terjajo upravičeni razlogi, ki jih mora izkazati sama stranka. S tem pa v okviru postopkov kot v obravnavani zadevi domneva nedolžnosti in s tem povezan privilegij zoper samoobtožbo ter pravica do obrambe iz 48. člena Listine nima nič skupnega.
Izvedba glavne obravnave kot pravice, povezane z zagotovitvijo poštenega sodnega postopka in učinkovitega sodnega varstva je utemeljena v ustavni ureditvi Republike Slovenije, ki je v ničemer ne omejujeta ne Listina, ne EKČP. Sklicevanje sodišča prve stopnje na navedene mednarodnopravne akte, ki urejajo človekove pravice, s ciljem, da se zniža raven varstva v Sloveniji ustavno zagotovljene človekove pravice do glavne obravnave, je sistemsko zgrešeno. Zanesljivo ni namen ne navedenih aktov in ne judikature mednarodnih sodišč, ki odločajo na njihovi podlagi, da se zniža raven varstva človekovih pravic v državah članicah Evropske unije oziroma Sveta Evrope na tisto, kar je zahtevano v teh pravnih aktih skladno z njihovimi razlagami v sodbah SEU oziroma ESČP kot absolutni minimum pravnega varstva, ki velja za vse države članice oziroma pogodbenice.
OZ člen 41, 86. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ničnost pravnih poslov - pomanjkanje poslovne sposobnosti - pravdna in procesna sposobnost - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - kazenska ovadba - zavrnitev predloga
Sodnici, ki odločata o izvršilnih zadevah, sta vložili kazensko ovadbo zoper dolžnika.
Zaradi vložene kazenske ovadbe je lahko sicer podan dvom v njuno tako imenovano subjektivno nepristranskost, kar je lahko le razlog za izločitev (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo (66. člen ZPP). Zato ta ne more biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dovoljenost predloga za delegacijo - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - ne bis in idem - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Ne drži uvodna navedba v tu obravnavanem predlogu, da naj bi bil ta vložen zaradi novih dejstev, pač pa so ta obstajala že ob odločanju s sklepom z dne 7. 9. 2022. Ta odločitev pa pomeni procesno oviro za ponovno odločanje o isti stvari. Predlog je zato neutemeljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
OZ člen 33, 33/1, 33/5, 247, 247/1, 249, 251, 251/1.
pogodbena kazen - predpogodba - pogodbena kazen, dogovorjena v predpogodbi - akcesornost pogodbene kazni - zahteva za sklenitev glavne pogodbe na podlagi sklenjene predpogodbe - plačilo pogodbene kazni - pravočasnost izjave o uveljavljanju pogodbene kazni - prekluzivni rok - pasivnost stranke - upniško dolžniško razmerje - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Sporazum o pogodbeni kazni deli pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša oziroma pogodbena kazen obstoji le, če veljavno obstoji tudi glavna obveznost, katere izpolnitev naj zavaruje za primer strankine nezvestobe pogodbi.
Določitev pogodbene kazni, kot civilne sankcije za kršitev dogovorjenih obveznosti, v pravnem poslu, sklenjenem v obliki predpogodbe, terja tudi sočasno uporabo pravnih pravil, ki opredeljujejo to pravno razmerje. Akcesorna narava pogodbene kazni narekuje uveljavitev šest mesečnega roka, ki ga zakon predpisuje za sklenitev glavne pogodbe, tudi za zahtevo za plačilo pogodbene kazni. Le dokler ima stranka na voljo izpolnitveni zahtevek, lahko zahteva plačilo pogodbene kazni, po poteku roka pa se mu odreče oziroma s potekom prekluzivnega roka iz petega odstavka 33. člena OZ preneha upnikova pravica zahtevati sklenitev glavne pogodbe, s tem pa tudi pravica do izbire med izpolnitvjo (pred)pogodbe in plačilom pogodbene kazni.
dopuščena revizija - glavna obravnava v upravnem sporu - neprimeren dokaz - sporno dejansko stanje - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - ugoditev reviziji
Pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišču namreč ni treba izvesti predlaganih dokazov, če za njihovo zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, vendar pa sama presoja, da pogoji za izvedbo predlaganega dokaza niso izpolnjeni, ne more biti razlog, zaradi katerega bi se v primeru, ko stranke nasprotujejo dejanskemu stanju, lahko odreklo izvedbo obravnave. Nadalje je sodišče dolžno zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti, z razumnimi razlogi, ki ne predstavljajo nedopustne vnaprejšnje dokazne ocene.
Zavrnitev dokaza kot neprimernega je izjemoma sprejemljiva le, če sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev, pri tem pa mora izhajati iz predpostavke, da bi ta dokaz uspel dokazati zatrjevano dejstvo, ne glede na to pa bi sodišče glede na ostala ugotovljena dejstva in prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako. Gre za situacijo, ko bi se kot resnično potrdilo tisto, kar je stranka s predlogom želela dokazovati, pa to kljub vsemu ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev v sporu. V takem primeru gre v bistvu za nerelevanten dokaz, ki kljub uspešni izvedbi ne bi mogel vplivati na ugotovitev upoštevnih in odločilnih dejstev.
ZPP člen 86, 86/3, 112, 112/1, 112/10, 142, 142/3, 142/4, 376b, 367b/1, 367b/2, 377. ZNP-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - naslovitev vloge na napačno sodišče - vloga, vložena po odvetniku - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti. Čeprav je Okrožno sodišče v Novi Gorici predlog za dopustitev revizije odstopilo Vrhovnemu sodišču, ga je slednje prejelo šele 13. 1. 2023. To pa je po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP - torej prepozno.
Kolektivna pogodba dejavnosti določa, da pripada delavcu pogodbena kazen, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno, da je delavcu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način. Ker redna odpoved ni imela za posledico prenehanja delovnega razmerja tožnice, temveč nadaljevanje pod pogoji, ki so bili dogovorjeni v novi pogodbi o zaposlitvi, toženec tožnici na podlagi te sodbe ni dolžan plačati pogodbene kazni.
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - institucionalno varstvo - obnova postopka - odločba o oprostitvi plačila storitve za institucionalno varstvo
Le za primere iz tretjega do petega odstavka 65. člena ZUTD (med katerimi so navedeni tudi primeri, določeni v ZUP) je predvidena tudi odprava odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila.
Povzeto ni odločilno za sprejem odločitve v tej zadevi, ki se ne nanaša na uporabo določb ZUTD v zvezi z ZUP, ampak na uporabo določb ZUPJS, ki pa predstavljajo celovito podlago za poseg v pravnomočno odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev. V 43. členu ZUPJS je odprava takšne odločbe jasno predvidena, prav tako zakonsko besedilo ne omenja obnovitvenih razlogov oziroma primerov, določenih v ZUP, da bi utegnilo nastati vprašanje uporabe določb ZUP.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 7, 7/1, 7/2.
starševsko varstvo - dodatek za nego otroka - seznam hudih bolezni
V skladu z drugim odstavkom 7. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, se prizna pravico do dodatka za nego otroka v višjem znesku v primeru, če je vsaka od treh motenj ali diagnosticiranih bolezni pri otroku sama po sebi podlaga za priznanje pravice do dodatka za nego otroka v nižjem znesku.