Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede (1996) člen 30, 30/2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (1996) člen 15, 15/2.
napredovanje učiteljev - pogoji za napredovanje - izpolnjevanje pogojev za napredovanje - izredno napredovanje - enakost pred zakonom
Ker je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je tožnica izpolnjevala pogoje za izjemno napredovanje na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Ur. l. RS, št. 41/94, 49/95, 66/96), vendar zaradi omejitve možnosti izjemnih napredovanj, katere je pravilnik omejil na 15 % zaposlenih strokovnih delavcev v javnem zavodu, tožnica ni izjemno napredovala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je razveljavilo izpodbijani odločbi tožene stranke in ob ugotovitvi, da tožnica izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje, naložilo toženi stranki priznanje in izplačilo razlike v plači med II. in V. plačilnim razredom za vtoževano obdobje. Navedena določba citiranega pravilnika predstavlja kršitev ustavnega načela jamstva enakosti pred zakonom. Načelo enakega obravnavanja državljanov kot del ustavnega načela enakosti pred zakonom ima namreč močnejšo pravno veljavo kot administrativna pravilniška določba o deležu zaposlenih, ki lahko izjemoma napredujejo.
ZOR člen 271, 279, 279/3, 361, 362, 372, 372/1, 271, 279, 279/3, 361, 362, 372, 372/1. ZDR člen 112, 112/1, 112/2, 112/3. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
ugovor zastaranja - zakonite zamudne obresti
Tožena stranka je prekludirana glede uveljavljanja ugovora zastaranja zamudnih obresti, ki ga je podala šele v pritožbi, saj sme po 1. odst. 337. čl. ZPP pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. čl. ZPP.
Terjatev iz naslova odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja nastane z začetkom stečaja, zato je ni mogoče enačiti s terjatvami, ki so obstajale pred uvedbo stečajnega postopka. Izdatke iz naslova odpravnin je šteti med stroške stečajnega postopka, takih terjatev pa ni potrebno prijavljati v skladu s 137. členom ZPPSL. Drugi odst. 18. člena ZJPSRS res določa, da je pogoj za pridobitev pravic v primeru, če je nad delodajalcem začet stečajni postopek, da je upravičenec svoje pravice prijavil v rokih in način določen v ZPPSL za prijavljanje terjatev. Ker terjatve delavcev iz naslova odpravnine niso nastale do začetka stečajnega postopka nad delodajalcem, temveč so posledica stečaja, dejansko pomenijo strošek stečajnega postopka.
Ker med prvotno postavljenimi stavkovnimi zahtevami, ki so se nanašale na odpravo nadurnega dela, in stavkovnimi zahtevami iz kasnejše stavke, ki se nanašajo na takojšnjo odpravo vseh izrečenih ukrepov začasne odstranitve delavca z dela, na umik vseh zahtevkov za uvedbo disciplinskega postopka in na plačilo razlike zaradi suspenzov, ni vzročne zveze (in uvedba disciplinskih postopkov in začasno odstranitev delavk z dela ni posledica nespoštovanja predlagatelja do prvotnega dogovora), nasportovanje delavcem takim ukrepom ne more biti zakoniti razlog za novo stavko, saj v tem primeru ne gre za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic delavcev ter interesov z dela, v skladu z določilom 1. čl. Zakona o stavki - ZSTK.
Z dnem vložitve pritožbe zoper sodbo istočasno nastane za pritožnika taksna obveznost za navedeno vlogo. Kasnejši umik pritožbe na taksno obeznost ne vpliva.
ZZV člen 134a, 134a. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
krivdna odgovornost - huda malomarnost
Huda malomarnost je skrajna nepazljivost; pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti in skrbi, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka. Glede na to, da se v civilnem pravu ne domneva, jo je dolžna dokazati tožeča stranka (po 1. odst. 154. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih se domneva samo najmilejša stopnja krivde (navadna malomarnost)). Tudi če bi se povprečen voznik moral zavedati možnih posledic zaviranja, to za zaključek, ali je podana huda malomarnost zavarovanca tožene stranke, ne zadostuje. Posledice močnega zaviranja se namreč ne nanašajo na sfero krivde (torej tudi hude malomarnosti), pomembno je le, zakaj je do njega prišlo.
odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - bolniški stalež
Za izračun odpravnine po 36.f čl. ZDR se upošteva izhodiščna plača za V. tarifni razred, do katere bi bila tožnica upravičena zadnje tri mesece pred prenehanjem deovnega razmerja, če bi delala, saj je bila tožnica več kot leto dni v bolniškem staležu in je prejemala nadomestilo plače.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - dodatek za pomoč in postrežbo - varstveni dodatek
Pogoja "stalnega prebivanja v tujini" iz 3. odst. 186. člena ZPIZ-1, ko se upravičencu varstveni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo ne plačujejo (transformirajo) v tujino, ni mogoče enačiti s formalno prijavljenim stalnim bivališčem v Sloveniji. Gre za vprašanje dejanskega bivanja v R Sloveniji in če je to prepričljivo dokazano (urejen status tujca, nakazovanje pokojninskih dajatev na račun LB...), ni pogojev za ustavitev izplačevanja dodatka za pomoč in postrežbo in varstvenega dodatka tujcem.
Upnikove stroške, ki jih je le-ta imel s plačilom računa za poizvedbe o dolžnikovem bivališču in premoženju, ki jih je zanj opravila detektivska agencija, lahko sodišče naloži v plačilo dolžniku le, če ugotovi, da so bili ti stroški v konkretnem primeru potrebni za izvršbo in upnik do podatkov ni mogel priti na drug način.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL48413
ZD člen 132, 142, 132, 142. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
nadaljevanje postopka - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Zapuščina po sili zakona preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti. Od tega trenutka dalje dediči tudi odgovarjajo za zapustnikove dolgove in zato zapustnikovi upniki v izvršilnem postopku za nadaljevanje postopka niso dolžni čakati na rezultat zapuščinskega postopka.
izvršba na nepremičnine - smrt stranke - pooblaščenec - pooblastila - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - plačilo predujma - ustavitev izvršbe
Če upnik med izvršilnim postopkom umre, pa ima pooblaščenca, se izvršilni postopek ne prekine, temveč se nadaljuje z upnikovimi dediči. V takem primeru roki tečejo dalje, tako tudi rok za plačilo predujma za izvedenca. Upničina pooblaščenka bi zato morala potem, ko je po prejemu sklepa o plačilu predujma zvedela, da je upnica umrla, prositi za podaljšanje roka za plačilo predujma, dokler ne poišče dedičev, ki bi ga plačali. Ker pooblaščenka tega ni storila, predujem pa v sodno odmerjenem roku ni bil plačan, so se stekli pogoji za ustavitev izvršbe.
delna ustavitev izvršbe - vrstni red vračunavanja izpolnitve
Dolžnik lahko določi vrstni red izpolnitve le v primeru izpolnitev med več obveznostmi (312. člen ZOR), ne pa tudi v primeru posamezne obveznosti, ki je le sestavljena iz glavne in stranskih terjatev, ker se v takem primeru po samem zakonu izpolnijo najprej stroški, nato obresti in nazadnje glavnica (313. člen ZOR).
Seznam izplačanih honorarjev in seznam potrdil za opravljeno delo ne potrjujeta, da upnik v svojih poslovnih knjigah vodi terjatev do dolžnika, ampak le dokazujeta koliko in kdaj je bilo dolžniku plačano. Zato te listine nimajo lastnosti verodostojne listine v smislu 23. člena ZIZ.
Spori zaradi izpraznitve poslovnih prostorov, ne glede na vrednost spornega predmeta, niso spori majhne vrednosti. Sodišče druge stopnje je napadeno sodbo preizkusilo iz vseh pritožbenih razlogov, kakor tudi po uradni dolžnosti (glej prvi in drugi odstavek 350. člena ZPP), saj v obravnavanem primeru, ne glede na vrednost spornega predmeta, ni šlo za spor majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje namreč tega gospodarskega spora ni vodilo po pravilih za postopek v sporih majhne vrednosti (glej določbe 448., 456. in 457. člena ZPP), takšen pa tudi ni glede na določila drugega in tretjega odstavka 495. člena ZPP. Predmet tožbenega zahtevka namreč ni denarna terjatev in ne premičnina, niti ni tožeča stranka v tožbi navedla, da je pripravljena namesto izpolnitve postavljenega zahtevka sprejeti denarni znesek.
ZKP člen 92/2, 92/4, 92/2, 92/4. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76/2, 76/2. SODNI RED člen 347/2, 347/2.
izvršba
Okrožno sodišče lahko kot upravitelj proračunskih sredstev nastopa kot dolžnik v izvršilnem postopku, v katerem izvedenec predlaga prisilno izterjavo nagrade in stroškov za izvedensko delo v kazenskem postopku.
Če so vse estetske napake na izdelanem predmetu takšne, da se dajo odpraviti, ne gre za bistveno napako predmeta, zaradi katere bi naročnik lahko takoj razdrl pogodbo.
ZDR člen 89, 103. ZDSS člen 14, 14. ZPP člen 70, 70/1, 70/1-5, 70/1-6, 70, 70/1, 70/1-5, 70/1-6.
disciplinski postopek - pomoč
Če je predsednica komisije za pritožbe tožene stranke nudila strokovno pomoč predsedniku disciplinske komisije prve stopnje, tako da je na zahtevo vodje splošnega sektorja, ki je napisal zahtevo za začetek disciplinskega postopka, v nabavni službi pri toženi stranki pridobila dokumentacijo ter napisala osnutek odločbe disciplinske komisije, takšno dejanje ne pomeni bistvene kršitve določb disciplinskega postopka, saj to ni vplivalo in ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve komisije za pritožbe. Izraz "sodelovanje v postopku" zajema predvsem formalna procesna opravila in ne neformalno sodelovanje pri delu organov delodajalca, saj takšno sodelovanje ta lahko utemeljeno pričakuje od vseh delavcev. Predsednica komisije za pritožbe tožene stranke je diplomirana pravnica, zato je razumljivo, da je tožena stranka od nje lahko pričakovala strokovno pomoč tudi pri delu disciplinske komisije.
ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1, 45, 45/1, 45/1-1. ZTPDR člen 67.
disciplinski postopek - znak kaznivega dejanja
Za ugotovitev elementov očitane hujše kršitve delovne obveznosti iz 1. točke 1. odstavka 45. člena ZDDO pristojni disciplinski organ ni dolžan ugotavljati kazenske odgovornosti niti kot predhodnega vprašanja, saj v navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da bi bil zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo. V zvezi z ugotavljanjem zastaranja vodenja disciplinskega postopka (67. člen ZTPDR) je delovno sodišče pooblaščeno ugotavljati, ali imajo kršitve delovne obveznosti značilnosti kaznivega dejanja, kar pomeni, da je pooblaščeno ugotavljati znake kaznivega dejanja, ki so pogoj za ugotovitev, da je delavec storil hujšo kršitev delovne obveznosti. Zato je iz 1. točke 1. odstavka 45. člena ZDDO pojem: "pomeni kaznivo dejanje" razlagati kot značilnosti oziroma znake kaznivega dejanja (sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 260/2000 in 48/99). Zadošča ocena disciplinskega organa, ki vodi disciplinski postopek, ali ima kršitev znake kaznivega dejanja, ni pa potrebna niti uvedba kazenskega postopka niti izdaja pravnomočne kazenske sodbe.
Ker je tožnikov zdravnik predlagal postopek za ugotovitev invalidnosti pri tožniku šele po tem, ko je o tožnikovem ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka že odločila pritožbena komisija pri toženi stranki, tožena stranka v postopku ugotavljanja trajnih viškov ni mogla upoštevati tožnikove invalidnosti, ki je bila sicer kasneje ugotovljena, zato je delavcu zakonito prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu.