koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zdravstvena dejavnost - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba časa trajanja koncesije - retroaktivnost - ustavna presoja
V četrtem odstavku 41. člena ZZDej-K, ki določa izdajo odločbe v 12 mesecih od uveljavitve zakona, ne gre za prekluzivni rok, temveč za instrukcijski rok, ki državnemu organu narekuje izdati odločitev v predpisanem roku. Navedeno ne pomeni, da organ v nasprotnem, kolikor odločbo izda kasneje, izgubi pravico izdati odločbo, saj je učinek zakona nastopil z dnem njegove uveljavitve in je izdaja odločbe zgolj posledica veljavnih določb zakona in nastopa roka.
dohodnina - drugi dohodek - davek od drugih dohodkov - nakazilo banke - obresti
Določilo 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 zagotavlja, da so v polje obdavčljivosti vključeni vsi dohodki, ki ustrezajo splošnemu pojmu dohodka, kot ga opredeljuje 15. člen ZDoh-2, vendar jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od konkretneje navedenih vrst dohodkov ali v katerega od povsem specifičnih tipov prejemkov, ki jih ZDoh-2 opredeljuje kot obdavčljive dohodke - gre za krovno določbo. Dohodek je pri tem treba razumeti v pomenu, kot ga ima ta beseda v splošnem jeziku. Prav tako pa dohodek povečuje premoženje davčnega zavezanca.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - neporavnane obveznosti - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek - poseben ugotovitveni postopek
Tožnikova izjava, da nima neporavnanih davčnih obveznosti, se po razpisni dokumentaciji (in v skladu s 188. členom ZUP) obravnava kot dokaz. Četudi je izjava stranke praviloma subsidiaren dokaz, je dokaz in ga je toženka tako tudi sama obravnavala. Ob tem pa je treba po prepričanju sodišča, če je izjava FURS drugačna od izjave prijavitelja, izvesti ugotovitveni postopek, saj ne drži stališče toženke, da lahko odloča po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba koncesijskega akta - trajanje koncesije - obdobje podaljšanja koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Koncesijsko razmerje je trajno pravno razmerje, za katerega je značilno, da gre za izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje storitev skozi daljše časovno obdobje in kot tako v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta še ni bilo zaključeno. Četudi je bila v obravnavanem primeru izdana odločba o podelitvi koncesije in je kot taka pravnomočna, to še ne pomeni, da se ta odločba v prihodnje, pod pogoji, določenimi z zakonom, ne bo nikoli več spremenila.
upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - utemeljen razlog za dovolitev odloga izvršbe
Z odlogom izvršbe je omogočena nadaljnja raba objekta, dani čas pa je namenjen temu, da se objekt legalizira ali inšpekcijski zavezanec zagotovi drug prostor za opravljanje svoje dejavnosti.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2. URS člen 14, 14/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - načelo enakosti
Odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče je upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja še ni izveden.
Težnja občine, da se nezazidana stavbna zemljišča pozidajo, je razumen razlog za višjo odmero NUSZ, saj je razlog za plačevanje dajatve od nezazidanih stavbnih zemljišč v tem, da dajatev sili lastnike teh zemljišč, da čim prej zagotovijo njihovo pozidavo in tako zemljišču omogočijo izvrševanje funkcije, ki je zanj predvidena.
brezplačna pravna pomoč - nova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravnomočno odločena zadeva - materialna pravnomočnost
Tožniku je bila predhodno že ugodena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi, dejansko stanje in pravna podlaga v predmetni zadevi pa se od izdaje odločbe tožene stranke nista spremenila. Zato je bilo pravilno uporabljeno določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da se v takšnem primeru vloga zavrže.
Za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa je relevantna odločba št. Bpp 991/2018 z dne 10. 6. 2020, s katero je tožena stranka ugotovila, da je tožnica neupravičeno prejela BPP ter da je navedena odločba že postala pravnomočna. Uspešno bi lahko ugovarjala zgolj določeni višini stroškov, ki jih bo morala tožnica v skladu z izpodbijanim sklepom vrniti, česar pa tožnica v tožbi ne uveljavlja.
COVID-19 - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - rok za vložitev tožbe
V obravnavanem primeru je potrebno ob hkratni veljavi dveh zakonov ugotoviti, kateri predpis se uporablja. Pri tem si sodišče pomaga s pravilom lex specialis derogat legi generali, kar pomeni, da ima posebni predpis prednost pred splošnim. Tako je potrebno v obravnavanem primeru poleg ZIUZEOP uporabiti tudi ZZUSUDJZ, ki je glede teka rokov specialni zakon. Potrebno je upoštevati tudi namen zakonodajalca, ki je ZZUSUDJZ sprejel zaradi izrednih razmer, v katerih so organi zaradi posebnih ukrepov delali v omejenem obsegu in so zato potrebovali več časa kot v običajnih razmerah.
S tem, ko je gradbena parcela opredeljena v dokumentaciji, ki je sestavni del Odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske "Pod srnjakom" na Rakeku, se šteje, da Odlok o ZN vsebuje merila in pogoje za določitev površine parcele, toženka pa je ta merila pri določitvi površine parcele objekta upoštevala.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite v smislu prve alineje 52. člena ZMZ-1, so taka dejstva, pri katerih je že na prvi pogled očitno, da nimajo nobene povezave z mednarodno zaščito. Sklicevanje na spopade in na vojno stanje vsekakor sama po sebi niso taka dejstva, pri katerih bi bilo že na prvi pogled očitno, da so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, še zlasti ne zato, ker so pooblaščenci tožnika priložili svoje informacije o izvorni državi, iz katerih med drugim izhaja, da v Libiji ni prisotne stabilnosti političnega reda, v državi so prisotne kršitve človekovih pravic, da UNHCR poziva države, naj prosilcev iz Libije na vračajo v to državo, da je v Libiji značilna politična in vojaška razdrobljenost, sovražnost med konkurenčnimi vojaškimi frakcijami, širjenje oboroženih skupin in splošna klima brezpravja, prav tako pa tudi poslabšanje razmer na področju človekovih pravic.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je toženka uporabila obseg in namen podeljenega prostega preudarka z vidika razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta. Odločba prav tako ne vsebuje nobenih pojasnil v zvezi z dejstvom, koliko je bilo razpoložljivih proračunskih sredstev in kdaj so bila ta porabljena. Opisana bistvena pomanjkljivost izpodbijane odločbe je glede na predstavljeno tudi očitna (prima facie spoznavna) ter se tako za njeno prepoznavo ne zahteva nikakršna podrobnejša analiza.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - goljufija (prevara) - odgovornost operaterja
Drugega odstavka 146. člena ZEKom-1 ni mogoče razlagati tako, da bi širil odgovornost operaterja onkraj varnosti omrežja oziroma telekomunikacijskih storitev v tehničnem smislu, saj bi to smiselno pomenilo širitev njegove odgovornosti na vsebino komunikacije.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožena stranka o morebitni zavrnitvi/zavrženju predloga tožeče stranke za odlog davčne izvršbi ni bila dolžna izdati posebnega pisnega in obrazloženega sklepa. Ker zoper tak procesni sklep iz 226. člena ZUP ni posebne pritožbe, izpodbijani sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi in v ničemer ne posega v pravni položaj tožeče stranke. Prav tako ZDavP-2 ne določa, da bi zoper tak sklep, kot je izpodbijani, bil dopusten upravni spor. Izpodbijani sklep pa tudi ne predstavlja sklepa, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, pač pa gre za vmesni procesni sklep, zoper katerega zakon ne nudi pravnega varstva v upravnem sporu. Izpodbijani sklep zato ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
Ravnanje toženke, ki je z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalki, je torej materialnopravno pravilno. Pri tem je Vrhovno sodišče že presodilo tudi sorazmernost posega v lastninsko pravico, ki jo pomeni taka ureditev. Ugotovilo je, da institut predkupne pravice in vrstni red med več skupinami predkupnih upravičencev v ZKZ ne pomenita prekomernega posega v ustavno zagotovljeno lastninsko pravico (33. člen Ustave RS).
nalezljive bolezni - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - COVID-19 - karantena - obrazložitev odločbe
Za ukrep karantene, ki omejuje v Ustavi RS zagotovljeno svobodo gibanja, je še posebej pomembno, da je ustrezno obrazložen tako, da je vselej mogoče preveriti razloge, ki so organ vodili pri odločanju.
Za presojo, ali se prejeti dohodki obravnavajo po prvem odstavku 19. člena Konvencije BATIDO, je bistveno, da se ta določba sicer nanaša na delo v državnih službah oziroma na državne uslužbence, vendar pa nikakor ne velja samo za plačila države, temveč tudi za plačila njenih upravnih enot oziroma lokalnih oblasti (tudi zveznih držav, regij,...) ter tudi ni nujno, da velja le za nadomestila za storitve pri opravljanju državnih funkcij. Navedena določba velja za vsa plačila za delo in podobna nadomestila, ki jih država pogodbenica ali javnopravna teritorialna skupnost plača fizični osebi za storitve (javna služba), ki jih ta zanjo opravi.
Tožena stranka nima prav, da tožnik v vloženi napovedi za odmero dohodnine oprostitve iz citirane določbe Konvencije BATIDO ni uveljavljal in zato ni upravičen do oprostitve v Republiki Sloveniji. Navedenega mu ni treba uveljavljati, saj gre za pravilno uporabo materialnega prava, ki ga mora davčni organ uporabiti po uradni dolžnosti. Takšno postopanje davčnega organa narekuje tako načelo zakonitosti v davčnih zadevah iz 4. člena ZDavP-2.