ZMZ-1 člen 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - begosumnost
Pridržanje prosilca za namen predaje drugi državi članici, odgovorni za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito (ob upoštevanju ostalih omejitev), je dopustno le, če obstoji znatna nevarnost pobega, pri čemer mora presoja take stopnje nevarnosti temeljiti na individualni oceni.
ZIUZEOP člen 29, 29/1. ZIUZEOP-A člen 52. ZZUSUDJZ člen 6.
čakanje na delo - pandemija - nadomestilo plače - vloga - rok - prepozna vloga - specialni predpis
Ker je rok za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUZEOP materialni rok, saj velja za uveljavitev materialne pravice do nadomestila plače delavcem na začasno čakanje na delo, veljajo zanj pravila o teku rokov iz 6. člena ZZUSUDJZ. Tega pa organa nista upoštevala pri svojem odločanju.
ZUPUDPP člen 25, 26, 62, 62/5. ZPNačrt člen 31. GZ člen 45, 50. ZVO-1 člen 51, 54. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 9, 9/1, 9/1-3, 13.
postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja - državni prostorski načrt - celovita presoja vplivov na okolje - prekomeren hrup - čezmerna obremenitev okolja
Sodišče v obravnavani zadevi poudarja, da organ svoje odločitve ne more zgolj opreti na zaključke PVO, temveč ga mora kritično presoditi. Dolžan je preveriti ustreznost izhodišč in metod ocenjevanja vplivov posega, njihovih učinkov in pričakovanih sprememb v obremenitvi okolja (13. člen Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave, v nadaljevanju Uredba o vsebini PVO). Prizadevati si mora tudi, da se morebitne nejasnosti, protislovja, pomanjkljivosti ali nelogičnosti odpravijo. Kajti le razumljiva, konsistentna in prepričljiva PVO, ki vsebuje konkretne podatke po posameznih poglavjih iz 3. člena Uredbe o vsebini PVO, omogoča (pravilno) presojo njegove vsebine oziroma vplivov posega na okolje. Če nasprotja in pomanjkljivosti niso odpravljena, pa mora utemeljiti, zakaj kljub temu šteje, da nameravani poseg ne bo povzročil prekomernih obremenitev okolja. Zgolj tako utemeljena odločitev namreč sodišču omogoča presojo njene pravilnosti.
Glede na to, da so za kakovost zraka pomembna onesnaževala, ki jih določata navedeni uredbi in da mora PVO vsebovati opis obstoječega stanja okolja kot tudi vplive nameravanega posega na emisije onesnaževal (točka 3. prvega odstavka 9. člena Uredbe o PVO), sodišče sodi, da bi toženka te vplive morala ugotoviti (in jih presoditi). Ker jih ni, je dejansko stanje nepopolno ugotovila.
skrbništvo - postavitev skrbnika - skrbništvo nad mladoletno osebo - center za socialno delo kot skrbnik - materialna izčrpanost pravnih sredstev - tožbene navedbe - nedovoljene tožbene novote
Tožnika sta s tožbenimi navedbami presegla pritožbene navedbe in pritožbi tožnikov tako nista bili materialno, po vsebini, izčrpani, zaradi česar gre za nedovoljene navedbe, ki jih sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 6. člena ZUS-1). Poleg tega gre hkrati za nedovoljene navedbe novih dejstev in predložitev novih dokazov, ki niso bile podane in izkazane ne v prvostopenjskem postopku (čeprav sta bila po že navedenem tožnika izkazano (vsaj) dvakrat vabljena k udeležbi) ne v pritožbah tožnikov, in za katere v tožbi ni opravičeno, zakaj niso bile navajane že v upravnem postopku, zaradi česar gre za nedovoljene tožbene novote, ki jih sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1).
Za presojo, ali je gradbeno dovoljenje z dne 18. 1. 2021 izdano za objekt z vplivi na okolje, ni bistveno, ali gradbeno dovoljenje z dne 18. 1. 2021 vsebuje tudi kineto, temveč ali je izdano za poseg v okolje, za katerega je s sklepom ARSO/2020 predpisano, da je zanj treba izvesti presojo vplivov na okolje. Te pravno odločilne okoliščine pa toženka v izpodbijani odločbi ni obrazložila. Ni namreč navedla razlogov za ugotovitev, da je nameravani poseg v okolje, za katerega je izdano navedeno gradbeno dovoljenje, enak posegu v okolje, na katerega se nanaša sklep ARSO/2020. Ker torej toženka ni navedla razlogov za navedeno pravno odločilno ugotovitev, sodišče njene pravilnosti ni moglo preizkusiti in zato tudi ne zakonitosti izpodbijane odločbe.
ZIntPK člen 13, 13/1, 13/4, 13/8, 13/9, 15, 15/4. ZUP člen 8, 214, 214/1.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - zaključne ugotovitve KPK - ugotovitve o konkretnem primeru - osnutek ugotovitev o konkretnem primeru - župan - seznanitev z osnutkom ugotovitev - pravica do izjave
Ne glede na to, da ZIntPK v osmem odstavku 13. člena prepušča toženi stranki odločitev o njenem ravnanju po prejemu odgovora na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, bi morala po presoji sodišča tožena stranka v konkretni zadevi po tem, ko je pridobila obsežen odgovor tožnika na posredovan osnutek ugotovitev o konkretnem primeru z izjavami vseh vodij poslanskih skupin občinskega sveta o sprejetih stališčih, dokazni postopek v navedeni smeri dopolniti s predloženimi dokazi, po potrebi tudi z zaslišanjem tožnika, oziroma v izpodbijanem aktu obrazložiti, zakaj se je kljub predlaganim novim dokazom odločila za sprejem ugotovitev.
KZ-1 člen 88, 88/1. ZIKS-1 člen 107, 107/2. ZUP člen 144, 145.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - skrajšani ugotovitveni postopek
Skrajšani postopek je mogoč, če so dejstva na prvi pogled očitno nesporna oziroma se navedbe stranke ujemajo s podatki organa ali pa varstvo javne koristi zahteva takojšnjo odločitev že z verjetnim dejanskim stanom in brez izjasnitve stranke. V obravnavani zadevi za nobenega od teh primerov ne gre, zato je za ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posebni ugotovitveni postopek (145. člen ZUP) in pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, strankam pa mora biti omogočeno, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
Ker tožena stranka ni poslala upravnih spisov, ki se nanašajo na zadevo, sodišče ni moglo presoditi zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta, kot je to dolžno storiti. Breme dokazovanja v tem obsegu je na strani tožene stranke, ta pa zakonitosti vodenja postopka in izpodbijane odločbe na način, kot ga zahteva zakon, ni izkazala. Sodišče je zato tožbi ugodilo.
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije priloga 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - zavarovalna premija - povezana podjetja
Iz Smernic Evropske komisije za opredelitev mikro, malih in srednjih podjetij izhaja, da je pri opredelitvi mikro, malih in srednjih posjetij pomemben koncept nadzora, in sicer pravnega in dejanskega. Nadzor določa, ali se podjetje šteje za partnersko ali povezano podjetje ali ne. Poleg kapitala ali lastniških deležev je zato treba oceniti tudi nadzor enega podjetja nad drugim.
Organ na drugi stopnji, ki je ugodil pritožbi in odločil, da se zadeva vrne organu na prvi stopnji v ponovno odločanje, ni imel pravne podlage v določbi 113. člena ZUP, da odloča o stroških pritožbenega postopka.
Iz tožnikove dopolnitve vloge še vedno ni bilo mogoče razbrati, v zvezi s katero pravno zadevo sploh zaproša za BPP, niti katero pravno dejanje želi opraviti, zaradi česar je tožnikova vloga ostala nerazumljiva, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla, saj je tudi po dopolnitvi ni bilo mogoče meritorno obravnavati.
V primeru, ko je drugostopenjski organ odločal o pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe, v postopku upravnega spora ni mogoče obravnavati odločbe, s katero je bilo tožeči stranki prepovedano opravljanje dejavnosti, saj je imela tožeča stranka že predhodno zagotovljena pravna sredstva zoper takšno odločitev.
Niti prvo- niti drugostopenjski organ nista navedla materialnopravne podlage, ki je relevantna v obravnavani upravni zadevi. Navedeno se izkaže kot pomembno, ker ima tožnica prav, ko opozarja, da je prvostopenjski organ postopal nepravilno, ko je njeno pritožbo obravnaval (zgolj) kot pritožbo, vloženo v imenu stranke postopka - vlagatelja zahteve za izdajo dovoljenja za posek drevesa (tj. skupnosti etažnih lastnikov), čeprav iz pritožbe izhaja (in v njej tožnica to tudi izrecno poudari), da jo je vložila v svojem imenu, torej kot pritožbo po določbi prvega odstavka 229. člena ZUP. Glede na povedano bi moral prvostopenjski organ obrazloženo presoditi (tudi), ali tožnica izkazuje pravni interes, tj. osebno pravno korist za vložitev pritožbe.
Ob upoštevanju dejstva, da je pravni posel sklenjen (pod odložnim pogojem odobrenim s strani upravne enote) s trenutkom, ko upravna enota sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je uveljavljanje predkupnega upravičenja mogoče do tega trenutka oziroma najkasneje do trenutka, ko posameznik poda vlogo za odobritev pravnega posla.
ZNB člen 8, 8/3, 19, 19/1, 19/2, 39, 39/1, 39/1-1. ZUP člen 214, 214/1. Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (2021) člen 6, 6/1, 7, 7/1.
COVID-19 - nalezljive bolezni - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - karantena - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Za odreditev karantene je ključna ne le ugotovitev, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo, pač pa tudi ugotovitev, kakšno je bilo epidemiološko stanje v tej državi v času pred vstopom osebe na ozemlje Republike Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. V tem primeru je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vračilo oziroma plačilo sredstev je prihodek proračuna Republike Slovenije.
inšpekcijsko nadzorstvo - obvezen priklop na javno kanalizacijo - obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Upravni organ tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe ni omogočil, da bi se seznanila in izjasnila glede izjave - strokovnega mnenja izvajalca javne gospodarske službe glede možnosti priklopa projekta, s čimer ji je bila kršena pravica do izjave.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - zaključne ugotovitve KPK - nasprotje interesov - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Pri odločanju o nasprotju interesov posameznika je treba razlikovati in upoštevati razliko, ko se posameznik znajde v nasprotju interesov in ko ravna v nasprotju interesov ter to tudi argumentirano obrazložiti.
ZVOP-1 člen 93, 93/1, 93/3. ZPP člen 154, 154/2, 325, 326, 326/1. ZP-1 člen 53, 53/3. ZVDAGA člen 2, 3, 13a, 34.
varstvo osebnih podatkov - dopolnilna sodba - zavrnitev tožbe - stroški v upravnem sporu - izbris podatkov
Tožnica želi doseči izbris njenih osebnih podatkov iz opozorila, ki ji ga je izdal IP (z uničenjem opozorila), saj meni, da ga tožena stranka nezakonito hrani v evidenci izrečenih opozoril prekrškovnih postopkov. Sodišče ugotavlja, da je dokazno breme v zvezi s tem, da naj bi tožena stranka vodila evidenco izrečenih opozoril na tožnici, saj je tožena stranka izrecno zanikala, da bi takšno evidenco vodila, poleg tega je iz samega opozorila razvidno, da je bil vložen v zbirko dokumentarnega gradiva (in ne v evidenco izrečenih opozoril). Tožnica ni ponudila dokazov za svoje trditve, da naj bi tožena stranka takšno evidenco v sploh vodila, zato sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala, da bi tožena stranka opozorilo, ki vsebuje osebne podatke tožnice, hranila v evidenci izrečenih opozoril, kar bi sicer bilo v nasprotju s 53. členom ZP-1.
Sodišče je v tem upravnem sporu tožbi ugodilo le deloma, deloma pa je odločitev za tožnico v tem postopku neugodna. Za takšne primere ZUS-1 ne vsebuje posebnih določb o povračilu stroškov, zato je sodišče o nadaljnjem stroškovnem zahtevku tožnice odločilo po drugem odstavku 154. člena ZPP. Tako je sodišče ob upoštevanju okoliščin, da gre za upravni spor, v katerem je tožnica delno uspela in da je sodišče zato že (pravnomočno) odločilo v prvotni sodbi, da je toženka dolžna povrniti tožnici stroške postopka (nastalih do izdaje navedene sodbe), ter da so nadaljnji priglašeni stroški, nastali po izdaji prvotne sodbe povezani z neugodnimi odločitvami za tožnico v upravnem sporu, ugotovilo, da zahtevek tožnice za povrnitev nadaljnjih stroškov postopka ni utemeljen. To velja tako za nadaljnje stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje, kot za nadaljnje stroške, ki jih je imela tožnica v postopkih pred Vrhovnim sodiščem RS.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - odvzem prostosti - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - nevarnost pobega - objektivni kriterij
Okoliščina, ko prosilec za mednarodno zaščito prečka mejo in se giba po neobljudenem območju, je sicer lahko take narave, da je na njeni podlagi možno sklepati, da oseba nima namena zaprositi za mednarodno zaščito, vendar je treba to okoliščino upoštevati glede na ostale okoliščine in posebnosti vsakega posamičnega primera. V konkretnem primeru je treba po drugi strani upoštevati tudi to, da je bil tožnik prijet takoj po prehodu državne meje v bližini kraja, ki se nahaja ob meji. To se je zgodilo ponoči in niti ni bilo možnosti, da bi tožnik sam zaprosil za mednarodno zaščito, saj je bil prej prijet s strani policistov.
Zgolj dejstvo, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito na Hrvaškem ter da je ilegalno prečkal hrvaško - slovensko mejo za obstoj utemeljene nevarnosti pobega še ne zadostuje.