brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški
Glede na novejše stališče, ko je kot dan vložitve prošnje treba šteti dan oddaje priporočene pošiljke na pošto, to pomeni, da je v obravnavanem primeru datum, ki ga je treba upoštevati, dan oddaje pošiljke na pošto, torej 15. 4. 2022, in ne dan prejema prošnje, torej 19. 4. 2022. To pomeni, da bi tožnici pripadala BPP za dejanja opravljena že od 16. 4. 2022 dalje.
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe temelji sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah na pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrajnega sodišča v Brežicah. Temu tožnica v tožbi ne ugovarja. Sodišče pritrjuje toženki, da tožnica v odgovoru na poziv ni navedla nobenega od razlogov iz 55. člena ZIZ (in ne predložila nobenega dokaza), ki bi preprečeval izvršbo. Ugovornih razlogov, ki bi po določbah ZIZ preprečevali izvršbo, tožnica ni izkazala, prav tako ni navedla okoliščin, iz katerih bi izhajala verjetnost njihovega obstoja. Z navedbami, da je tožnica zaposlena, a prejema nizko mesečno plačo, da je tožničin mož brezposeln in upravičen do denarne socialne pomoči, ne more uspeti v tem upravnem sporu.
ZIntPK člen 4, 4-3, 13, 13/4. ZUP člen 154, 154/1, 164, 164/2.
korupcija - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - zaključne ugotovitve KPK - dokazovanje - pravica do izjave - ustna obravnava
Dokazovanje je proces, ki naj prek izvedbe dokazov in njihove presoje privede do pravilne in celovite ugotovitve dejanskega stanja, torej vseh za odločitev relevantnih dejstev. Pravilo, da se kot dokaz lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotovitev dejanskega stanja, tudi pomeni, da so praviloma vsi dokazi dovoljeni oziroma povedano drugače, če stranka zatrjuje, da listine, četudi naj bi izkazovale resnično stanje stvari, tega ne izkazujejo, in to izpodbija z drugimi dokazi oziroma jih predlaga (npr. svoje zaslišanje), mora organ oceniti dokazno vrednost te listine in drugih predlaganih dokazov, ki jih mora zato tudi izvesti. Ker je tožnik ugotovljenim dejstvom, ki naj bi izhajala iz pridobljene listinske dokumentacije pri SDH d.d., ugovarjal in v ta namen predlagal izvedbo drugih dokazov in sicer svoje zaslišanje in zaslišanje prič, bi morala toženka v tem primeru opraviti ustno obravnavo.
gradbeno dovoljenje - dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Sodišče se s tožnikom strinja, da mora biti nemoteno sofunkcioniranje gospodarskih subjektov z vidika prostorskih zmogljivosti upoštevano že ob načrtovanju in v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ter da upravna organa tožnika ne bi mogla namesto tega napotovati v vlaganje motenjskih tožb.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek DDV - izpolnjevanje pogojev za odbitek ddv
Še neuveljavljena pravica do odbitka se uveljavlja v tekočem davčnem obračunu za DDV in ne s popravkom davčnega obračuna iz obdobja, ko naj bi ta pravica nastala. To izhaja iz drugega stavka drugega odstavka 67. člena ZZDV-1, ki določa, da če davčni zavezanec ne opravi odbitka DDV v davčnem obdobju, ko mu pravica nastane, lahko odbije ta znesek DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV. Navedeno pa pomeni, da tožnik neodvisno od vprašanja, kdaj je nastala pravica do odbitka po spornih treh pogodbah, avgusta 2018 te svoje pravice ne more uveljavljati s popravkom enega od davčnih obračunov za DDV iz inšpiciranega obdobja. To svojo pravico bi lahko uveljavljal sam v tekočem obračunu za DDV, v kolikor pravica ni bila zamujena glede na rok iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1. Šele v tem postopku pa bi postalo relevantno med strankama sporno vprašanje trenutka pridobitve pravice do razpolaganja na kupljenih treh nepremičninah.
Davčni organ je izdal izpodbijani sklep o začasnem zavarovanju davčne obveznosti poroku davčnega dolžnika, kar izhaja iz navedb v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa, ki se sklicuje na prvi odstavek 148. člena ZDavP-2. Na podlagi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, ki ureja poroštvo, se v primeru, če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se ta izterja iz premoženja povezanih oseb, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne pridobile od dolžnika v letu oziroma, po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Davek se lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se dolžnik izognil plačilu davka. Glede na navedeno zakonsko opredelitev pa mora v konkretnem primeru davčni organ pred izdajo začasnega sklepa o zavarovanju davčne obveznosti ugotoviti ali so v konkretni zadevi izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za tožnikovo poroštveno odgovornost. Presoja okoliščin konkretnega primera mora izhajati tudi iz obrazložitve upravne odločbe z navedbo dejstev in dokazov ter navedbo njihove presoje, kot tudi z navedbo odločilnih razlogov za odločitev ter pravne podlage zanjo. Kot to pravilno ugovarja tožnik pa izpodbijani sklep, kljub dopolnitvi obrazložitve, ki jo je podal pritožbeni organ takšne obrazložitve ne vsebuje in ne omogoča preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Posledično je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit.
dohodnina - davčni inšpekcijski nadzor - dokazovanje v davčnem postopku - zavrnitev tožbe - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
V davčnem postopku je procesno dokazno breme porazdeljeno tako, da mora zavezanec za davek predlagati dokaze za svoje trditve in če je mogoče te dokaze tudi predložiti. Ta zahteva ne velja le za dejstva, na katera zavezanec opira svoj zahtevek, temveč tudi za dejstva na katera v postopku opira svoje ugovore proti ugotovitvam davčnega organa.
Glede na dokazno breme v davčnem postopku bi moral tožnik za svoje navedbe podati konkretne trditve in v zvezi s tem predložiti tudi dokazila.
Če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je v skladu s tretjim odstavkom 147. člena ZUP, ki se v skladu z 2. členom ZDavP-2 uporablja tudi v davčnem postopku, organ na ta posamični akt vezan. To pa za konkreten primer obenem pomeni, da se v postopku obnove o teh vprašanjih več ne odloča in da ima tožena stranka prav, ko navaja, da tožnica v tem postopku ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo na vrsto prejemka, tj. da ne gre za drug dohodek, ampak za darilo oziroma, podrejeno, da gre za volilo. Iz istega razloga tožnica tudi ne more uspeti s tozadevnimi navedbami in dokaznimi predlogi, ki jih vsebuje tožba, in ki jih zato sodišče zavrača kot neupoštevne.
ZIntPK člen 4, 4-3. ZUP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - ugotovitveni postopek - dolžna skrbnost - kontradiktornost - ustna obravnava - preprečevanje korupcije - bistvena kršitev določb postopka
Sodišča sodi, da tožnica utemeljeno ugovarja, da bi ji toženka morala v postopku omogočiti neposredno zaslišanje in podajanje izjave, ter, da je s tem, ko je v izpodbijanem aktu (vnaprej - brez zaslišanja strank in predlaganih prič) navedla, kakšna naj bi bila vsebina njihove izpovedbe, ne da bi imele stranke in priče sploh možnost karkoli izpovedati, storila kršitev določb postopka z nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
dohodnina - dokazovanje v upravnem postopku - davek od drugih dohodkov - zavrnitev tožbe
Tožnik kot fizična oseba za sodelovanje z investitorji in agenti ni predložil ustreznih dokumentov, ki bi dokazovali vir denarnih sredstev, ki so bila nakazana na njegov TRR račun. Tožnik - kot zavezanec, bi moral za svoje navedbe in trditve predložiti dokaze, vendar tega ni storil. Šele v pritožbi predloženi dve posojilni pogodbi štejeta za novoto.
ZDoh-2 člen 76, 77, 105, 105/3, 105/3-11, 125, 125/1, 126.
dohodnina - davek od drugih dohodkov - dokazno breme - zastaranje davčnih obveznosti - glavna obravnava - zavrnitev tožbe
Tožniku so bila v kontroliranem obdobju na bančni račun nakazana denarna sredstva, ki jih davčnemu organu ni napovedal. Sporna v upravnem sporu ostaja pravna narava prejemkov, za katere tožnik trdi, da niso njegova sredstva, temveč so sredstva vlagateljev, oziroma sklep davčnega organa, da tožnik s predloženimi dokazi zatrjevanih vlaganj ni dokazal.
Sodišče se strinja s presojo dokazov, ki so bili izvedeni v davčnem postopku in s sklepom o dejanskem stanju, ki na podlagi vseh dejstev in okoliščin, ki so bile ugotovljene v davčnem postopku, izhaja iz izpodbijane odločbe in odločbe o pritožbi.
dohodnina - davčni inšpekcijski nadzor - dohodek - davek od drugih dohodkov - glavna obravnava v upravnem sporu - zavrnitev dokaznih predlogov
Z dohodnino so obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, dohodek pa je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Tožnik kljub pozivom ni izkazal, da prejeta sredstva na njegov TRR v Avstriji v letu 2012 niso obdavčljiva, njegovi ugovori o zastaranju terjatve in o tem, da bi morala tožena stranka (in sodišče) ne upoštevati pravil o prepoznih novotah, pa niso utemeljeni.
Sodišče se ne strinja s toženo stranko, da prvostopni davčni organ s tem, ko se ni opredelil do preostalih dveh dokaznih predlogov tožnika (to je do predloga zaslišanja izvajalca investicije in do predloga vpogleda v evidence, s katerimi razpolaga davčni organ), ni storil takšne kršitve postopka, da bi kršitev vplivala na pravilnost izpodbijane odločbe. Dokazna predloga je tožnik podal pravočasno, in sicer v pripombah na obvestilo davčnega organa o ugotovitvi davčne osnove, št. DT 42152-8036/2018-1 z dne 2.2. 2019, dokazna predloga sta bila dovolj substancirana in v načelu primerna za ugotavljanje materialnopravno relevantnega dejstva plačnika investicij. Tožnik je na ta način sledil svojemu dokaznemu bremeni iz tretjega odstavka 76. člena ZDavP-2.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/2(n).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nastanitev v azilnem domu - kvalificirane okoliščine
Tožnikova izbira ciljne države za presojo te zadeve, ni bistvena. Ugotoviti je treba ali je pri njem podana znatna nevarnost pobega, oziroma ali bi tožnik, če mu gibanje ne bi bilo omejeno na prostore Centra za tujce, zapustil RS še pred zaključkom tega postopka. V zvezi s tem je pravno pomembna tožbena navedba, da je tožnik pred omejitvijo gibanja kar 13 dni bival v azilnem domu, kjer mu gibanje ni bilo omejeno. Tožnik je v zvezi s tem verodostojno in prepričljivo izpovedal, da je v tem času lahko neomejeno odhajal iz azilnega doma in se vanj vračal. Že bi želel oditi iz RS, bi to lahko že storil.
Tožena stranka se do te bistvene okoliščine v izpodbijanem sklepu ni vsebinsko opredelila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzem poslovne sposobnosti - delegacija pristojnosti
Med strankama je nesporno, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 979,99 EUR mesečno. Tožnik vezano na navedeno ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 843,78 EUR.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - pravice iz zdravstvenega zavarovanja - izvorna država
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite
Ker v obravnavani zadevi ni podan subjektivni element in okoliščine, ki jih prosilec zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, toženi stranki pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav ni bilo treba preverjati z informacijami o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - neobrazložena odločba
Utemeljen je tožbeni ugovor, da se toženka ni opredelila do zapisnika N 23/2020 z dne 14. 7. 2021, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Novem mestu in ga je tožnik predložil v upravnem postopku in iz katerega izhaja, da ni sporno, da tožnik ni lastnik (nove) stanovanjske hiše (stavbe 578), ki stoji na parc. št. 241/4 k.o.
ZUP člen 2, 16, 129, 129/1, 129/1-1, 279, 279/1, 279/1-1.
predlog za izrek ničnosti odločbe - zavrženje predloga - upravna zadeva - predpis - akt, sprejet v zakonodajnem postopku
Ukaz Predsedstva Prezidija Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije z dne 8. 3. 1947 predstavlja predpis zakonodajne veje oblasti glede na to, da ga je izdalo Predsedstvo Prezidija ljudske skupščine FLRJ, kar obenem tudi pomeni, da pri tem ni šlo za upravno odločanje v upravni zadevi, pač pa odločanje zakonodajnega organa ter v zaključni fazi s sprejetjem in javno objavo navedenega Ukaza kot splošnega akta v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - pritožba - pravniški državni izpit (PDI)
Ob upoštevanju nespornega dejstva, da A. A. nima opravljenega pravniškega državnega izpita, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek organa za BPP, da ni podan verjeten izgled za njegov uspeh s pritožbo zoper sklep I U 616/2021 z dne 2. 11. 2021.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja verjetnega izgleda za uspeh - pritožba
Ob upoštevanju nespornega dejstva, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ni podan verjeten izgled za njegov uspeh s pritožbo zoper sklep Su 654/2021 z dne 10. 1. 2022. Zato je odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za BPP pravilna in utemeljena na določbi 24. člena ZBPP.
ZIUZEOP člen 29, 29/1. ZIUZEOP-A člen 52. ZZUSUDJZ člen 6.
čakanje na delo - pandemija - nadomestilo plače - vloga - rok - prepozna vloga - specialni predpis
Ker je rok za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUZEOP materialni rok, saj velja za uveljavitev materialne pravice do nadomestila plače delavcem na začasno čakanje na delo, veljajo zanj pravila o teku rokov iz 6. člena ZZUSUDJZ. Tega pa organa nista upoštevala pri svojem odločanju.