ZVOP-1 člen 30, 30/1, 30/1-3. ZPP člen 74. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4(1), 15.
osebni podatki - predlog za izločitev sodnika - omejitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - dokazno breme - glavna obravnava
Bistvena ugotovitev izpodbijane odločbe je, da zahtevanih osebnih podatkov tožnika, to je podatkov o plačah za določeno obdobje, v elektronskem sistemu upravljavca ni, da torej upravljavec ne obdeluje osebnih podatkov tožnika na način, kot je to zatrjeval tožnik, in da ne razpolaga z zahtevanimi osebnimi podatki v zahtevani obliki.
Ugotoviti je, da tožnik v zvezi s ugotovitvami v izpodbijani odločbi ni podal konkretiziranih in argumentiranih navedb, ki bi te ugotovitve upravnega organa demantirale. Sodišče ugotavlja, da je dokazno breme v zvezi s tem, da naj bi prizadeta stranka razpolagala z zahtevanimi podatki v elektronskem sistemu za sporno obdobje, na tožniku, saj je prizadeta stranka izrecno zanikala, da bi se v takšni obliki podatki za sporno obdobje pri njej nahajali.
ZMZ-1 člen 20, 20/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - vzročna zveza - utemeljen strah - resna škoda - status begunca - status subsidiarne zaščite - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - informacije o izvorni državi - tožbene novote - dokazno breme - bistvena kršitev določb postopka
Odločbe se ne da preizkusiti. To pa je kršitev pravil postopka za izdajo izpodbijane odločbe, ki je mogla vplivati na odločitev v zadevi, da se prošnja tožnika zavrne, saj je pri oceni verodostojnosti eden bistvenih elementov objektivnosti namreč to, da je treba upoštevati tako pozitivne kot tudi negativne elemente prosilčeve (ne)konsistentnosti, čemur v konkretnem primeru tožena stranka ni sledila, glede na citirane neobrazložene ocene in zaključke, zato se ugotovljena kršitev pravil postopka kvalificira kot bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v povezavi s 33. členom ZMZ-1.
Utemeljenost strahu pred preganjanjem je treba presojati tudi glede na objektivne okoliščine, tako da ni potrebno čakati, da se prosilcu najprej zgodi nekaj hudega v smislu določil 26. člena ZMZ-1 (dejanja preganjanja), še preden zapusti izvorno državo.
Ob med strankama nespornem dejstvu, da je bil tožnik v izvorni državi med trajanjem pripora že podvržen ravnanju, ki ustreza opredelitvi mučenja in nečloveškega ravnanja oziroma kaznovanja, sodišče po povedanem ugotavlja, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za priznanje statusa begunca iz 2. odstavka 20. člena ZMZ-1.
ZCes-1 člen 97, 97/2, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 154.
inšpekcijski postopek - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovani pas državne ceste - soglasje - retroaktivna uporaba zakona
ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste. Tožnik tako utemeljeno navaja, da bi inšpektor za ceste lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 78. člena ZCes-1 v za to določenem prehodnem obdobju, vendar take določbe v zakonu niso vsebovane.
stalno prebivališče - postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča - prijava stalnega prebivališča - izbris iz registra prebivalstva RS - dejansko prebivanje - kršitve pravil postopka
Zgolj lastništvo nepremičnine in pošiljanje pokojnine na naslov stalnega prebivališča v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča ne zadostuje, da posameznik ohrani stalno prebivališče na navedenem naslovu. Za ohranitev stalnega prebivališča je potrebno, da posameznik tudi na tem naslovu dejansko prebiva. Navedbe, da se na naslovu nahajajo osebne stvari tožnika, zgolj nakazuje na povezavo z naslovom, vendar pa to ni razlog, da bi zaradi tega na tem naslovu bilo možno obdržati prijavljeno stalno prebivališče. Tudi zatrjevano dejstvo, da na naslovu živita sin tožnika in tašča, samo po sebi ne zadostuje.
Odločba tožene stranke o izbrisu tožnika iz registra stalnega prebivalstva ne pomeni posega v ustavno pravico tožnika do svobode gibanja iz 32. člena Ustave RS. Izpodbijana odločitev pomeni le izvajanje temeljnega namena ZPPreb-1, ki je v zagotovitvi pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva in se zato s takšno zakonsko ureditvijo zasleduje ustavno dopusten in stvarno upravičen cilj.
Upravni organ je s tem, ko je meritorno odločal o vlogi tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja kljub formalno nepopolni vlogi, onemogočil tožniku, da ponovno vloži vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožena stranka je zavrnila vlogo tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja in je torej vsebinsko odločala o formalno nepopolni vlogi, ki je zato sodišče ne more preizkusiti.
Upravni organ je pozval tožnika na dopolnitev vloge oz. predložitev listin, potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja, po takrat veljavnem ZGO-1. V kolikor se je v času, ko je tožnik lahko dopolnil vlogo, spremenil predpis in začel veljati GZ, to ne pomeni, da se postopek nadaljuje po GZ. Zakonodajalec je za te primere predpisal v 106. členu GZ, da se postopki, začeti pred začetkom uporabe GZ, na podlagi ZGO-1 končajo po določbah ZGO-1.
kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - seznanitev strank z elaboratom - izjava geodetskega podjetja o seznanitvi strank z elaboratom - pravica stranke do sodelovanja v postopku
Kot izhaja iz določb ZUP, ki urejajo temeljna načela upravnega postopka, mora upravni organ stranko pred izdajo odločbe seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka, tako da se lahko stranka izreče o vseh dejstvih in okoliščinah ter učinkovito uveljavi svoje pravice oziroma pravne koristi.
evidentiranje urejenega dela meje - predlagana meja - soglasje - pokazana meja
Kot je razvidno iz zapisnika mejne obravnave, je bila tožnici na mejni obravnavi pokazana predlagana meja, tožnica pa kljub pozivu ni pokazala svoje meje, pri tem pa jo je prvostopenjski organ seznanil s petim odstavkom 31. č lena ZEN. Glede na to, da je bilo tožnici omogočeno, da pokaže svojo mejo in da je bila tudi opozorjena na pravne posledice take opustitve, je prvostopenjski organ pravilno štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje, na tej podlagi pa tudi izdal izpodbijano odločbo.
ZMZ-1 člen 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - napačna uporaba materialnega prava
Cilj pridržanja po Uredbi Dublin III je omogočiti izvedbo postopkov za predajo v skladu s to uredbo, kar pomeni, da morajo biti subjektivne okoliščine po svoji naravi take, da omogočajo sklepanje, da oseba ne bo počakala na izvedbo vrnitve v državo članico EU, ki jo je enkrat že samovoljno zapustila. V tem okviru je ugotavljanje razlogov, zakaj je oseba zapustila drugo državo članico, ki je zakonsko določen objektivni kriterij, lahko pomembno za presojo stopnje nevarnosti pobega, vendar le v povezavi z dodatno kvalificiranimi okoliščinami, ki izvirajo iz sfere obravnavanega posameznika.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 20, 20/1, 23. ZUPJS člen 13, 13/1, 13/1-1, 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - občasni in neperiodični dohodki - regres - preživninska obveznost
Regres predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Pri upoštevanju teh dohodkov je relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge (20. člen ZSVarPre), pri izračunu pa se upošteva le višina razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnik v postopku ni zatrjeval, niti dokazal, da je dejansko plačal določeno mu preživninsko obveznost v spornem obdobju. Zato ni upravičen do zmanjšanja dohodka za plačilo preživnine, na podlagi 1. točke 13. člena ZUPJS.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna predpostavka - pravni interes - zavrženje tožbe - pravnomočna odločitev o isti stvari
Izpodbijana odločba je bila v celoti odpravljena s pravnomočno sodbo I U 723/2019-41, zato si tožnica, ker s tožbo v tem upravnem sporu s primarnim zahtevkom zahteva enako, torej odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, z vloženo tožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja in torej nima več pravnega interesa za tožbo, kot jo je vložila.
varstvo konkurence - preiskava poslovnih prostorov - oviranje preiskave - sodelovalna dolžnost podjetja - sklep o denarni kazni
Oviranje preiskave je lahko v primeru, da podatek konkretno oziroma izrecno ni zahtevan, podano le, če je predstavnik, zaposlen v podjetju, seznanjen s predmetom oziroma z namenom preiskave. V nasprotnem primeru je lahko oviranje preiskave, ko se toženka z vprašanju obrača na zaposlene v podjetju, ki niso v celoti seznanjeni s predmetom in namenom preiskave, podano le, kolikor zaposleni na konkretno vprašanje da napačen oziroma zavajajoč odgovor. Tako je mogoče pod pojem "drugače ovirati preiskavo" iz prvega odstavka 31. člena ZPOmK-1 uvrstiti tudi dejansko stanje, ko toženka s strani zaposlenih dobi napačna oziroma zavajajoča pojasnila.
potrebno varstvo otrok - nadomestilo plače - višja sila - razlaga prava - metode razlage predpisa - rok za vložitev zahteve
Že uporaba jezikovne razlage vodi do ugotovitve, da je zakonodajalec v prvi povedi prvega odstavka 29. člena ZNUPZ predvidel dve možnosti pri uveljavljanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plače. Prva je, da delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo ZNUPZ, v tem primeru mora vlogo pri prvostopenjskemu organu vložiti v 8 dneh od uveljavitve ZNUPZ. Druga pa je, da delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po uveljavitvi ZNUPZ, v tem primeru mora vlogo pri prvostopenjskemu organu vložiti v 8 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. V drugi povedi prvega odstavka 29. člena ZNUPZ pa je zakonodajalec določil, da se vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. 12. 2021. Tako jezikovna razlaga vodi do ugotovitve, da se lahko vloga v primeru delavčeve odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene na domu vloži v roku 8 dni od uveljavitve ZNUPZ oziroma od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu do 31. 12. 2021. Logična in sistematična razlaga določbe pa nadalje vodita do ugotovitve, da je rok 31. 12. 2021 objektivni rok, s katerim se določa skrajni časovni okvir za uveljavljanje navedene pravice, tj. za vložitev vloge za povračilo nadomestila plače. To po mnenju sodišča pomeni, da mora delodajalec navedeno vlogo vložiti znotraj 8-dnevnega roka, ki teče od uveljavitve ZNUPZ oziroma od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu, in znotraj objektivnega roka, ki se izteče 31. 12. 2021.
Rok za vložitev vloge za povračilo nadomestila plače je namreč po mnenju sodišča materialni prekluzivni rok. (Nomotehnično) je namreč določeno, da delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri prvostopenjskemu organu v 8 dneh od uveljavitve ZNUPZ, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona, oziroma v 8 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. To pomeni, da če delodajalec vloge ne vloži v obravnavanem 8-dnevnem roku, pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more več uveljaviti.
Ker je tožnik po pozivu sodišča podal vlogo, iz katere smiselno izhaja, da pri predmetni tožbi ne vztraja več, tožbe pa tudi ni razširil na novo izdani upravni akt, s katerim je toženka odpravila izpodbijani sklep in ugodila njegovi vlogi, je sodišče na podlagi tretjega odstvka 39. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 92, 215, 215/1, 220, 221, 221/3, 243, 245.
carina - carinska dajatev - naknadna vknjižba carinskega dolga - nastanek carinske obveznosti - zastaranje carinskega dolga - tek zastaralnega roka - zmotna uporaba materialnega prava
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS se lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b) točke drugega odstavka 220. člena CZS. Komisija sicer ni odločala na podlagi 220. člena CZS, temveč po 239. členu CZS, vendar pa je (ne glede na ločenost teh postopkov) treba upoštevati, da so za uporabo 220. in 239. člena CZS lahko pravno pomembna ista dejstva. Ugotovljena napaka carinskih organov je pravno pomembna okoliščina tako v postopku naknadne vknjižbe po 220. členu kot v postopku odpusta po 239. členu CZS.
ZNB člen 22, 22a, 22b, 22c. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - komisija za cepljenje - vsebina strokovnega mnenja - pomanjkljivo strokovno mnenje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Strokovno mnenje komisije je podlaga za odločanje toženke, kar pa slednje ne odvezuje dolžnosti, da svojo odločbo ustrezno obrazloži. Če tega na podlagi preskopega strokovnega mnenja komisije ne more storiti, mora od komisije zahtevati dopolnitev mnenja oziroma njena dodatna pojasnila. Tudi ko gre za strokovna vprašanja, mora biti namreč presoja komisije in toženke argumentirano obrazložena, tako da je mnenje oziroma na njegovi podlagi sprejeto odločitev mogoče preizkusiti.
ZRRD člen 15, 15/4. Pravilnik o postopku (so)financiranja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2009) člen 32, 98.
javni razpis - pravica do seznanitve s spisom upravne zadeve - obrazložitev ocene - pomanjkljiva obrazložitev - sofinanciranje iz javnih sredstev
Toženka je vsled ugovora, ki ga je vložil tožnik, ugotovila, da je v postopku prišlo do očitnih napak in kršitev pravil postopka; tako je toženka ugotovila, da po kriteriju BT1 iz recenzentskega mnenja ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali so recenzenti po tem kriteriju upoštevali le znanstveno odličnost vodje prijavljenega projekta ali pa tudi drugih sodelujočih, prav tako pa iz zapisnika panela ne izhaja, da bi se panel opredelil do odziva, ki ga je podal tožnik. Vendar pa ne ne izhaja nobena vsebinska utemeljitev zavrnitve tožnikovih ugovornih očitkov, čeprav, kot rečeno, je tudi toženka sama v postopku ugotovila utemeljenost teh očitkov.
ZSZ člen 60, 60/2, 60/5. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 254.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz uradnih evidenc - bistvena kršitev določb postopka - neobrazložena odločba
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je bila pri odmeri NUSZ upoštevana površina zunanjih poslovnih površin v velikosti 1935,00 m2. Kolikor se pri tem toženka sklicuje na podatke uradnih evidenc GURS, sodišče ugotavlja, da se v upravnem spisu sicer nahaja izpis iz evidence GURS, konkretno evidence REN za omenjeno parcelo, ki pa je bil napravljen po zaključku upravnega odločanja in iz katerega omenjeni podatek neposredno ni razviden; obrazložitve, kako je na podlagi iz izpisa razvidnih podatkov organ prišel do njega, pa v izpodbijani ali drugostopenjski odločbi tudi ni. Niti prvo- niti drugostopenjski organ tudi nista pojasnila, konkretno za kakšne zunanje poslovne površine pri tem gre.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Izključitev brezplačne pravne pomoči zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči velja tudi za izredna pravna sredstva v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, torej tudi za prošnjo za brezplačno pravno pomoč za vložitev predloga za dopustitev revizije oziroma revizijo zoper sodbo, s katero je odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
brezplačna pravna pomoč - bistvena kršitev določb postopka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je podano neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe glede vprašanja, kdo je v predmetni upravni zadevi zaprosil za BPP (in je tako stranka upravnega postopka), toženka pa je (glede na izrek izpodbijane odločbe in že pojasnjene okoliščine zadeve) v upravnem postopku najmanj preuranjeno zaključila, da je za BPP tožnica zaprosila v svojem imenu.
redna brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - pritožba na ESČP - neobrazložena odločba - ugoditev tožbi - Državno odvetništvo
Tožena stranka odločitve glede objektivnega pogoja za dodelitev bpp ni ustrezno obrazložila. Skopo navajanje, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči nedvomno koristna, ker prosilec zatrjuje kršitev človekovih pravic in da mu pred slovenskimi sodišči ni bila zagotovljena pravica do sodnega varstva, ni ustrezno, saj je le to pavšalen zaključek. V obrazložitvi se ne opredeli do razlogov za uspeh, kar upravičeno opozarja tudi tožnica (Državno odvetništvo) v svoji tožbi.