Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2019 (2019) člen 8. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 12. Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 31/1. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zbirna vloga - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - prenos kmetijskih zemljišč - ukrepi Programa razvoja podeželja
Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 2/2021 poudarilo, da je uporaba 60. člena Uredbe 1306/2013/EU izrecno vezana na odobritev ugodnosti fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno. Umetno ustvarjeni pogoji se morajo torej nanašati na osebo, ki skuša na njihovi podlagi te ugodnosti pridobiti, vzpostavljeni pa morajo biti zaradi pridobitve te ugodnosti. V obravnavanem primeru pa je organ ugotovil, da je tožnica v obravnavanem letu 2018 prijavila manjšo in ne večje površine svojega KMG, kar pomeni tudi nižje plačilo. Zato, kot sodi Vrhovno sodišče, ni mogoče šteti, da je ta prenos parcel zanjo že sam po sebi pomenil umetno ustvarjanje pogojev iz 60. člena Uredbe 1306/2013/EU. Pridobljena ugodnost bi bila namreč zanjo nižja in ne višja.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - odločanje brez spisov
Zaradi pravice do učinkovitega sodnega varstva pravic tožeče stranke je tožena stranka dolžna po določbi 38. člena ZUS-1 sodišču poslati vse upravne spise, ki se nanašajo na konkretno zadevo. Ker tožena stranka v obravnavani zadevi tega ni storila, sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti v smeri tožbenih navedb.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2019 (2019) člen 8. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 12. Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 31/1. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zbirna vloga - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - prenos kmetijskih zemljišč - ukrepi Programa razvoja podeželja
V obravnavani zadevi je ključno vprašanje, ali je tožnica na očitan ji način (tj. z medsebojno povezanostjo kmetijskih gospodarstev) ravnala z izključnim namenom, da bi pridobila višje plačilo za ukrep, ter hkrati, ali tako ravnanje tožnice onemogoča dosego ciljev tega ukrepa. Sodišče ugotavlja, da se niti prvo- niti drugostopenjski organ nista konkretno opredelila do vseh tožničinih zatrjevanih okoliščin in interesov, predvsem pa oba organa spregledata, da je obstoj subjektivnega elementa podan takrat, kadar stranka z ustvarjanjem lažnih pogojev namerava priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti.
razveza posvojitve - predlog za izrek ničnosti odločbe - zavrženje predloga - upravičeni predlagatelj - ničnost odločbe - smrt stranke - pravni naslednik - osebne pravice - pravni interes
V postopku razveze posvojitve je šlo za strogo osebno razmerje oziroma odločanje o pravicah in pravnih koristih, vezanih izključno na posvojitelja in posvojenca osebno, torej nepodedljivih osebnih in osebnostnih pravicah (kot je na primer pravica do priimka) ter da so pravni učinki posvojitve in razveze posvojitve omejeni izključno na posvojitelja in posvojenca, zato tožnica kot pravna naslednica ne more z uspehom uveljavljati zahtevka za izrek ničnosti Odločbe o razvezi in na ta način vstopati v strogo osebno posvojitevno razmerje med drugima že preminulima dvema osebama, saj niti zatrjevane dedne pravice, ki bi naj po navajanju tožnice izhajale iz vzpostavljenega in naknadno razvezanega posvojitvenega razmerja, ne utemeljujejo nasledstva glede posvojitve, kar enako velja tudi glede uveljavljanja pravne koristi stranskega udeleženca, ki mora sprejeti upravni postopek v tistem stanju, v katerem je ob njegovem zahtevanem vstopu.
ZMZ-1 člen 49. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici
Tožnik z vidika drugega pod-odstavka člena 3(2) Dublinske uredbe nima zahtevka v zvezi z varstvom pred prepovedjo nečloveškega ravnanja v primeru vrnitve v Zvezno republiko Nemčijo.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZDavP-2J člen 71, 71/3.
dohodnina - akontacija dohodnine - drugi dohodek - navidezni posel - ustanovitev družbe - vplačilo osnovnega kapitala - družbeni kapital - dokazovanje - dokazno breme - zastaranje - pretrganje zastaranja
Iz listine promemoria, ki se nanaša na vlagatelje, ni mogoče odgovoriti na vprašanje, kdo so bili udeleženci v kapitalu te družbe. Sodišče tožniku pritrjuje tudi v njegovem naziranju, da za samo imetništvo deleža v kapitalu, ob odsotnosti izrecnih kogentnih pravil o nasprotnem, ni bistveno, ali se kapital pridobi z lastnimi, tujimi, izposojenimi ali kakšnimi drugačnimi sredstvi. Vendar pa, glede na to, da tožnik svoje udeležbe v kapitalu sploh ni izkazal, to niti ni bistveno za odločitev v tej zadevi, posledično pa tudi niso relevantni tožbeni ugovori, da naj se drugostopenjski davčni organ ne bi izjasnil o tem, da ni podlage, da bi tožnik moral hraniti potrdila o vplačilu kapitala, oz. da ni drugih razlogov, da bi se hranila več let stara potrdila v tej zvezi.
Odmera davka tožniku v obravnavanem primeru ni zastarala, saj tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka, o katerem je zavezanec za davek obeščen. Da je bil tožniku poziv za predložitev podatkov z dne 6. 6. 2012 vročen, med strankama ni sporno; nenazadnje je tožnik nanj tudi odgovoril, kot to izpostavlja toženka. Prav tako ni dvoma niti spora, da ta poziv predstavlja uradno dejanje davčnega organa.
žrtev - žrtev kaznivega dejanja - odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - nasilno naklepno dejanje - čas storitve - čas storitve kaznivega dejanja - veljavnost zakona - časovna veljavnost zakona
ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.
tujci - izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
Ker sta se pri odločanju v ponovljenem postopku po sodbi št. I U 1821/2015-15 z dne 14. 12. 2016 oba upravna organa prve in druge stopnje pri odločitvi oprla zgolj na podatke iz uradnih evidenc, iz katerih izhaja to, da je bilo na podlagi 81. člena Zakona o tujcih dne 26. 2. 1992 odjavljeno stalno prebivališče tožnika in da od takrat dalje tožnik ni imel več prijavljenega stalnega prebivališča v RS, je tudi pri tokratnem odločanju podana bistvena kršitev določb postopka, saj sta obe s strani tožnika predloženi potrdili glede na njuno dokazno veljavo relevantni z vidika določila 1. odstavka 2. člena ZPŠOIJRS v povezavi s 3. odstavkom 179. člena ZUP, ker je iz obeh dveh potrdil razvidno to, da sta datirana z datumom po datumu izbrisa.
omejitev gibanja - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik, ki ga je zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, torej pravna strokovnjakinja, okoliščine, da je ugotovitveno tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1 nepravilno vložil skupaj z izpodbojno tožbo, ne more uspešno uveljavljati kot razloga, ki bi utemeljeval pravočasnost ponovno vložene in v tej zadevi obravnavane tožbe.
ZZavar-1 člen 119, 119-2. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3.
zavarovalništvo - zavarovalni nadzor - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odvzem dovoljenja - stranka postopka - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, ki je bila izdana Zavarovalnici A., d.d. Tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe pred Agencijo ni sodeloval niti kot stranka niti kot stranski udeleženec ter tudi ne zatrjuje, da je to postal ob nastopu dokončnosti izpodbijanega akta. Sodišče je tožbo kot nedovoljeno zavrglo, ker je v obravnavani zadevi ugotovilo, da tožnik ne more biti stranka po ZUS-1.
mednarodna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - izključitveni razlog - tajni podatki
Toženka je zavrnila tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite, ker je ugotovila, da pri tožniku obstaja izključitveni razlog iz 3. alineje drugega odstavka 31. člena ZMZ-1, po katerem se subsidiarna zaščita ne prizna prosilcu, če obstaja utemeljen sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter v 1. in 2. členu Listine Združenih narodov.
ZUS-1 člen 18, 18/1. ZDT-1 člen 2, 4, 49. ZSS člen 4.a, 21, 21/7. ZDR-1 člen 44.
zastopnik javnega interesa - Državno odvetništvo - državni tožilec - plačni razred - uvrstitev v plačni razred
V primerih, ko je zakonodajalec razmejil čas imenovanja v naziv od premestitve na višje državno tožilsko mesto je treba uporabiti enako načelo, kot velja v delovnih razmerjih v zasebnem sektorju (44. člen ZDR-1), namreč da gre plača funkcionarju glede na uvrstitev v plačni razred od dneva premestitve na višje državno tožilsko mesto, ko torej funkcionar začne opravljati delo na vrhovnem državnem tožilstvu, ne pa že od vročitve oziroma od dokončnosti odločbe o imenovanju.
Če imenovanju sledi premestitev na višje državno tožilsko mesto, gre za drugačno situacijo, kot če premestitve na višje državnotožilsko mesto ni.
ZCes-1 člen 97, 97/2, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 154.
inšpekcijski postopek - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovani pas državne ceste - soglasje - retroaktivna uporaba zakona
ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste. Tožnik tako utemeljeno navaja, da bi inšpektor za ceste lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 78. člena ZCes-1 v za to določenem prehodnem obdobju, vendar take določbe v zakonu niso vsebovane.
ZMZ-1 člen 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - napačna uporaba materialnega prava
Cilj pridržanja po Uredbi Dublin III je omogočiti izvedbo postopkov za predajo v skladu s to uredbo, kar pomeni, da morajo biti subjektivne okoliščine po svoji naravi take, da omogočajo sklepanje, da oseba ne bo počakala na izvedbo vrnitve v državo članico EU, ki jo je enkrat že samovoljno zapustila. V tem okviru je ugotavljanje razlogov, zakaj je oseba zapustila drugo državo članico, ki je zakonsko določen objektivni kriterij, lahko pomembno za presojo stopnje nevarnosti pobega, vendar le v povezavi z dodatno kvalificiranimi okoliščinami, ki izvirajo iz sfere obravnavanega posameznika.
kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - seznanitev strank z elaboratom - izjava geodetskega podjetja o seznanitvi strank z elaboratom - pravica stranke do sodelovanja v postopku
Kot izhaja iz določb ZUP, ki urejajo temeljna načela upravnega postopka, mora upravni organ stranko pred izdajo odločbe seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka, tako da se lahko stranka izreče o vseh dejstvih in okoliščinah ter učinkovito uveljavi svoje pravice oziroma pravne koristi.
stalno prebivališče - postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča - prijava stalnega prebivališča - izbris iz registra prebivalstva RS - dejansko prebivanje - kršitve pravil postopka
Zgolj lastništvo nepremičnine in pošiljanje pokojnine na naslov stalnega prebivališča v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča ne zadostuje, da posameznik ohrani stalno prebivališče na navedenem naslovu. Za ohranitev stalnega prebivališča je potrebno, da posameznik tudi na tem naslovu dejansko prebiva. Navedbe, da se na naslovu nahajajo osebne stvari tožnika, zgolj nakazuje na povezavo z naslovom, vendar pa to ni razlog, da bi zaradi tega na tem naslovu bilo možno obdržati prijavljeno stalno prebivališče. Tudi zatrjevano dejstvo, da na naslovu živita sin tožnika in tašča, samo po sebi ne zadostuje.
Odločba tožene stranke o izbrisu tožnika iz registra stalnega prebivalstva ne pomeni posega v ustavno pravico tožnika do svobode gibanja iz 32. člena Ustave RS. Izpodbijana odločitev pomeni le izvajanje temeljnega namena ZPPreb-1, ki je v zagotovitvi pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva in se zato s takšno zakonsko ureditvijo zasleduje ustavno dopusten in stvarno upravičen cilj.
evidentiranje urejenega dela meje - predlagana meja - soglasje - pokazana meja
Kot je razvidno iz zapisnika mejne obravnave, je bila tožnici na mejni obravnavi pokazana predlagana meja, tožnica pa kljub pozivu ni pokazala svoje meje, pri tem pa jo je prvostopenjski organ seznanil s petim odstavkom 31. č lena ZEN. Glede na to, da je bilo tožnici omogočeno, da pokaže svojo mejo in da je bila tudi opozorjena na pravne posledice take opustitve, je prvostopenjski organ pravilno štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje, na tej podlagi pa tudi izdal izpodbijano odločbo.
ZNB člen 22, 22a, 22b, 22c. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - komisija za cepljenje - vsebina strokovnega mnenja - pomanjkljivo strokovno mnenje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Strokovno mnenje komisije je podlaga za odločanje toženke, kar pa slednje ne odvezuje dolžnosti, da svojo odločbo ustrezno obrazloži. Če tega na podlagi preskopega strokovnega mnenja komisije ne more storiti, mora od komisije zahtevati dopolnitev mnenja oziroma njena dodatna pojasnila. Tudi ko gre za strokovna vprašanja, mora biti namreč presoja komisije in toženke argumentirano obrazložena, tako da je mnenje oziroma na njegovi podlagi sprejeto odločitev mogoče preizkusiti.
varstvo konkurence - preiskava poslovnih prostorov - oviranje preiskave - sodelovalna dolžnost podjetja - sklep o denarni kazni
Oviranje preiskave je lahko v primeru, da podatek konkretno oziroma izrecno ni zahtevan, podano le, če je predstavnik, zaposlen v podjetju, seznanjen s predmetom oziroma z namenom preiskave. V nasprotnem primeru je lahko oviranje preiskave, ko se toženka z vprašanju obrača na zaposlene v podjetju, ki niso v celoti seznanjeni s predmetom in namenom preiskave, podano le, kolikor zaposleni na konkretno vprašanje da napačen oziroma zavajajoč odgovor. Tako je mogoče pod pojem "drugače ovirati preiskavo" iz prvega odstavka 31. člena ZPOmK-1 uvrstiti tudi dejansko stanje, ko toženka s strani zaposlenih dobi napačna oziroma zavajajoča pojasnila.
Ker je tožnik po pozivu sodišča podal vlogo, iz katere smiselno izhaja, da pri predmetni tožbi ne vztraja več, tožbe pa tudi ni razširil na novo izdani upravni akt, s katerim je toženka odpravila izpodbijani sklep in ugodila njegovi vlogi, je sodišče na podlagi tretjega odstvka 39. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.