ZBPP člen 26, 26/2, 26/2-4, 28, 28/1, 28/2, 28/2-1, 28/2-2. ZUP člen 220, 220/1, 220/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - dopolnilna odločba
Glede na to, da se dopolnilna odločba izda takrat, ko organ z odločbo ni odločil npr. o vseh zahtevkih stranke, iz tega logično izhaja, da mora organ pri izdaji dopolnilne odločbe upoštevati pravno in dejansko stanje, kot je obstajalo ob izdaji prve odločbe, saj se z dopolnilno odločbo dopolni prva odločba in v celoti odloči o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka. Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka, ne pa o novi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki je oprta na novo dejansko stanje, ki se ugotavlja po izdaji odločbe.
Ni nujno, da organ za BPP vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega organ za BPP lahko določi ožji obseg, je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za vložitev pritožbe, pričakovani rezultat dosežen. Po presoji sodišča je organ za BPP, po preučitvi zadeve, glede na okoliščine zadeve ter glede na oceno, da bo dosežen pričakovan rezultat, zakonsko možnost iz 28. člena ZBPP izkoristil in tudi ustrezno obrazložil.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2019 (2019) člen 8. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 12. Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 31/1. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zbirna vloga - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - prenos kmetijskih zemljišč - ukrepi Programa razvoja podeželja
V obravnavani zadevi je ključno vprašanje, ali je tožnica na očitan ji način (tj. z medsebojno povezanostjo kmetijskih gospodarstev) ravnala z izključnim namenom, da bi pridobila višje plačilo za ukrep, ter hkrati, ali tako ravnanje tožnice onemogoča dosego ciljev tega ukrepa. Sodišče ugotavlja, da se niti prvo- niti drugostopenjski organ nista konkretno opredelila do vseh tožničinih zatrjevanih okoliščin in interesov, predvsem pa oba organa spregledata, da je obstoj subjektivnega elementa podan takrat, kadar stranka z ustvarjanjem lažnih pogojev namerava priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - odločanje brez spisov
Zaradi pravice do učinkovitega sodnega varstva pravic tožeče stranke je tožena stranka dolžna po določbi 38. člena ZUS-1 sodišču poslati vse upravne spise, ki se nanašajo na konkretno zadevo. Ker tožena stranka v obravnavani zadevi tega ni storila, sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti v smeri tožbenih navedb.
razveza posvojitve - predlog za izrek ničnosti odločbe - zavrženje predloga - upravičeni predlagatelj - ničnost odločbe - smrt stranke - pravni naslednik - osebne pravice - pravni interes
V postopku razveze posvojitve je šlo za strogo osebno razmerje oziroma odločanje o pravicah in pravnih koristih, vezanih izključno na posvojitelja in posvojenca osebno, torej nepodedljivih osebnih in osebnostnih pravicah (kot je na primer pravica do priimka) ter da so pravni učinki posvojitve in razveze posvojitve omejeni izključno na posvojitelja in posvojenca, zato tožnica kot pravna naslednica ne more z uspehom uveljavljati zahtevka za izrek ničnosti Odločbe o razvezi in na ta način vstopati v strogo osebno posvojitevno razmerje med drugima že preminulima dvema osebama, saj niti zatrjevane dedne pravice, ki bi naj po navajanju tožnice izhajale iz vzpostavljenega in naknadno razvezanega posvojitvenega razmerja, ne utemeljujejo nasledstva glede posvojitve, kar enako velja tudi glede uveljavljanja pravne koristi stranskega udeleženca, ki mora sprejeti upravni postopek v tistem stanju, v katerem je ob njegovem zahtevanem vstopu.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2019 (2019) člen 8. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 12. Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 31/1. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zbirna vloga - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - prenos kmetijskih zemljišč - ukrepi Programa razvoja podeželja
Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 2/2021 poudarilo, da je uporaba 60. člena Uredbe 1306/2013/EU izrecno vezana na odobritev ugodnosti fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno. Umetno ustvarjeni pogoji se morajo torej nanašati na osebo, ki skuša na njihovi podlagi te ugodnosti pridobiti, vzpostavljeni pa morajo biti zaradi pridobitve te ugodnosti. V obravnavanem primeru pa je organ ugotovil, da je tožnica v obravnavanem letu 2018 prijavila manjšo in ne večje površine svojega KMG, kar pomeni tudi nižje plačilo. Zato, kot sodi Vrhovno sodišče, ni mogoče šteti, da je ta prenos parcel zanjo že sam po sebi pomenil umetno ustvarjanje pogojev iz 60. člena Uredbe 1306/2013/EU. Pridobljena ugodnost bi bila namreč zanjo nižja in ne višja.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZDavP-2J člen 71, 71/3.
dohodnina - akontacija dohodnine - drugi dohodek - navidezni posel - ustanovitev družbe - vplačilo osnovnega kapitala - družbeni kapital - dokazovanje - dokazno breme - zastaranje - pretrganje zastaranja
Iz listine promemoria, ki se nanaša na vlagatelje, ni mogoče odgovoriti na vprašanje, kdo so bili udeleženci v kapitalu te družbe. Sodišče tožniku pritrjuje tudi v njegovem naziranju, da za samo imetništvo deleža v kapitalu, ob odsotnosti izrecnih kogentnih pravil o nasprotnem, ni bistveno, ali se kapital pridobi z lastnimi, tujimi, izposojenimi ali kakšnimi drugačnimi sredstvi. Vendar pa, glede na to, da tožnik svoje udeležbe v kapitalu sploh ni izkazal, to niti ni bistveno za odločitev v tej zadevi, posledično pa tudi niso relevantni tožbeni ugovori, da naj se drugostopenjski davčni organ ne bi izjasnil o tem, da ni podlage, da bi tožnik moral hraniti potrdila o vplačilu kapitala, oz. da ni drugih razlogov, da bi se hranila več let stara potrdila v tej zvezi.
Odmera davka tožniku v obravnavanem primeru ni zastarala, saj tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka, o katerem je zavezanec za davek obeščen. Da je bil tožniku poziv za predložitev podatkov z dne 6. 6. 2012 vročen, med strankama ni sporno; nenazadnje je tožnik nanj tudi odgovoril, kot to izpostavlja toženka. Prav tako ni dvoma niti spora, da ta poziv predstavlja uradno dejanje davčnega organa.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 37.a, 37.a/4. URS člen 22.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - izdaja soglasja - zbirna odločba - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker tožena stranka ni v ugotovitvenem postopku, v katerem bi bila tožniku zagotovljena vsa procesna jamstva, ugotovila vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, določila pomena upoštevnih predpisov in utemeljila svoje pričakovane odločitve ter šele nato svojih ugotovitev predložila Zavodu v potrditev, je tožniku onemogočila, da bi se lahko učinkovito izjavil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih z vidika izpolnjevanja pogojev, ki jih v obravnavani zadevi utegne zahtevati delodajalec. Zato je tožena stranka kršila pravico iz 22. člena Ustave, s čimer je podana bistvene kršitve pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZMZ-1 člen 49. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici
Tožnik z vidika drugega pod-odstavka člena 3(2) Dublinske uredbe nima zahtevka v zvezi z varstvom pred prepovedjo nečloveškega ravnanja v primeru vrnitve v Zvezno republiko Nemčijo.
ZPacP člen 14, 15, 16, 17, 18, 65. Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (2010) člen 3, 9, 6, 10.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pregled - zdravstveni pregled - uporaba materialnega prava - zmotna uporaba materialnega prava
Pravica do spoštovanja pacientovega časa je pravica, ki je namenjena predvsem zagotavljanju transparentnega in enakopravnega obravnavanja vseh pacientov, s ciljem doseganja čim krajših čakalnih dob, ni pa pravica, ki bi čakalne dobe reševala. O kršitvi pacientovega časa bi torej lahko govorili le v primeru, če bi se ugotovilo, da prizadeta stranka ni bila obravnavana enakopravno, oziroma povedano drugače, da so bile druge pacientke, ki so bile prav tako naročene na nenujni pregled in nato zaradi objektivnih razlogov prenaročene, naročene na nov termin pregleda v krajšem času, kot je bila naročena prizadeta stranka glede na prvotno določen datum pregleda.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje ponovne prošnje - nespremenjene okoliščine
Organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodkovni cenzus - finančni pogoj - pristojnost za odločanje - delegacija pristojnosti - stvarno pristojno sodišče
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da znaša tožnikov povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev redne BPP 991,42 EUR, čemur tožnik v tožbi ne ugovarja. Navedeno tudi po sodni presoji pomeni, da tožnik presega cenzus za dodelitev redne BPP, ki znaša 843,78 EUR. Glede na povedano je bilo po presoji sodišča pravilno ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev redne BPP.
Upravno sodišče je kot specializirano sodišče ustanovljeno za celotno državo, pri čemer sodno funkcijo opravlja na sedežu v Ljubljani in na zunanjih oddelkih glede na prebivališče oziroma sedež tožnika, kolikor ni določena izključna pristojnost sedeža sodišča (9. člen ZUS-1). Glede na navedeno je torej za odločanje v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP edino stvarno pristojno Upravno sodišče RS.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - prijava na javni razpis - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - preizkus odločbe - pravna jamstva v postopku
Obrazložitev upravnega akta mora na podlagi 214. člena ZUP vsebovati navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta takšne vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Tudi sodišče v takem primeru ne more preizkusiti zakonitosti takšnega upravnega akta. Če je obrazložitev upravnega akta pomanjkljiva do takšne mere, da upravnega akta ni mogoče preizkusiti, gre po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP za bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). V konkretni zadevi izpodbijana odločitev takšne obrazložitve nima. Po presoji sodišča so povsem utemeljeni tožnikovi ugovori, da je obrazložitev predmetne odločitve pomanjkljiva in ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih sestavin iz 214. člena ZUP. Tudi po mnenju sodišča je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena do takšne mere, da je ni možno preizkusiti.
S tem, ko je tožena stranka načelo gospodarnosti zreducirala na najnižjo ceno posameznega stroja, pri tem pa drugih elementov, ki izhajajo iz vloge tožeče stranke, ni upoštevala, je zanemarila ostale vidike načel, ki izhajajo iz javnega razpisa, to je tudi učinkovitost, uspešnost in sorazmernost.
žrtev - žrtev kaznivega dejanja - odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - nasilno naklepno dejanje - čas storitve - čas storitve kaznivega dejanja - veljavnost zakona - časovna veljavnost zakona
ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.
tujci - izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
Ker sta se pri odločanju v ponovljenem postopku po sodbi št. I U 1821/2015-15 z dne 14. 12. 2016 oba upravna organa prve in druge stopnje pri odločitvi oprla zgolj na podatke iz uradnih evidenc, iz katerih izhaja to, da je bilo na podlagi 81. člena Zakona o tujcih dne 26. 2. 1992 odjavljeno stalno prebivališče tožnika in da od takrat dalje tožnik ni imel več prijavljenega stalnega prebivališča v RS, je tudi pri tokratnem odločanju podana bistvena kršitev določb postopka, saj sta obe s strani tožnika predloženi potrdili glede na njuno dokazno veljavo relevantni z vidika določila 1. odstavka 2. člena ZPŠOIJRS v povezavi s 3. odstavkom 179. člena ZUP, ker je iz obeh dveh potrdil razvidno to, da sta datirana z datumom po datumu izbrisa.
ZZavar-1 člen 119, 119-2. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3.
zavarovalništvo - zavarovalni nadzor - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odvzem dovoljenja - stranka postopka - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, ki je bila izdana Zavarovalnici A., d.d. Tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe pred Agencijo ni sodeloval niti kot stranka niti kot stranski udeleženec ter tudi ne zatrjuje, da je to postal ob nastopu dokončnosti izpodbijanega akta. Sodišče je tožbo kot nedovoljeno zavrglo, ker je v obravnavani zadevi ugotovilo, da tožnik ne more biti stranka po ZUS-1.
omejitev gibanja - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik, ki ga je zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, torej pravna strokovnjakinja, okoliščine, da je ugotovitveno tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1 nepravilno vložil skupaj z izpodbojno tožbo, ne more uspešno uveljavljati kot razloga, ki bi utemeljeval pravočasnost ponovno vložene in v tej zadevi obravnavane tožbe.
ZDDPO-2 člen 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1, 30/1-3, 31. ZDavPR člen 7, 7/5.
davek od dohodka iz dejavnosti - davčno nepriznani dohodki - akontacija davka - stroški reprezentance - prevozni stroški - akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti
Po povedanem stroški reprezentance lahko nastanejo le ob poslovnih stikih davčnega zavezanca s poslovnimi partnerji, sicer imajo takšni stroški značaj privatnosti in niso davčno priznani odhodki. Tudi po presoji sodišča tožnica ni dokazala, da bi stroški reprezentance, ki jih je uveljavljala, nastali ob njenih poslovnih stikih s poslovnimi partnerji. Tožnica bi namreč, tako kot pravilno pojasni davčni organ, morala utemeljiti in dokazati, kakšni stroški reprezentance konkretno so nastali in s katerimi poslovnimi partnerji je do njih prišlo.
ZUS-1 člen 18, 18/1. ZDT-1 člen 2, 4, 49. ZSS člen 4.a, 21, 21/7. ZDR-1 člen 44.
zastopnik javnega interesa - Državno odvetništvo - državni tožilec - plačni razred - uvrstitev v plačni razred
V primerih, ko je zakonodajalec razmejil čas imenovanja v naziv od premestitve na višje državno tožilsko mesto je treba uporabiti enako načelo, kot velja v delovnih razmerjih v zasebnem sektorju (44. člen ZDR-1), namreč da gre plača funkcionarju glede na uvrstitev v plačni razred od dneva premestitve na višje državno tožilsko mesto, ko torej funkcionar začne opravljati delo na vrhovnem državnem tožilstvu, ne pa že od vročitve oziroma od dokončnosti odločbe o imenovanju.
Če imenovanju sledi premestitev na višje državno tožilsko mesto, gre za drugačno situacijo, kot če premestitve na višje državnotožilsko mesto ni.
mednarodna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - izključitveni razlog - tajni podatki
Toženka je zavrnila tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite, ker je ugotovila, da pri tožniku obstaja izključitveni razlog iz 3. alineje drugega odstavka 31. člena ZMZ-1, po katerem se subsidiarna zaščita ne prizna prosilcu, če obstaja utemeljen sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter v 1. in 2. členu Listine Združenih narodov.