CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS3006558
ZDR člen 45. ZDR-1 člen 8.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - trpinčenje na delu - odškodnina - višina odškodnine - odškodnina za neenako obravnavanje
Tožnica se v predlogu sklicuje na direktive in sodne odločbe v zvezi z odškodnino v primerih neenakega obravnavanja oziroma prepovedane diskriminacije in ne na odškodnino zaradi kršitve trpinčenja na delovnem mestu. Posebna odmera odškodnine za trpinčenje je predvidena šele v ZDR-1, ki pa za čas spornega razmerja ni veljal.
stvarno premoženje države in lokalnih samoupravnih skupnosti - javno zbiranje ponudb - oddaja nepremičnega premoženja v najem - sklep o izbiri - upravni akt - upravna odločba - akt poslovanja - oblastno odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - varstvo javnega interesa - z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo
Tožena stranka je v okviru javnega zbiranja ponudb za oddajo njej lastnih poslovnih prostorov v najem po ZSPDSLS sprejela sklep o izbiri najboljšega ponudnika, zoper katerega ni upravnega spora, saj predstavlja t.i. akt poslovanja.
opravljanje sodniške funkcije - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - prenehanje sodniške funkcije - dejanja tožene stranke izvedena pred izdajo odločbe o prenehanju sodniške funkcije - pristojnost - delovno ali upravno sodišče
Pritožnica v svojem tožbenem zahtevku zahteva izdajo ugotovitvene sodbe, s katero bi sodišče v upravnem sporu presodilo o kršitvi njenih ustavnih pravic z dejanji tožene stranke, saj drugih zahtevkov ne podaja. Pri tem ima pritožnica prav, ko v svojih vlogah opozarja na pomembne pravne vidike položaja sodnika, ki je na podlagi izvolitve v sodniško funkcijo v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (1. člen ZSS), kar pomeni, da njegovo razmerje do Republike Slovenije vzpostavljajo, spreminjajo in ukinjajo javnopravni akti državnih organov (Državnega zbora, Sodnega sveta, itd.). S tega vidika spori glede temeljnega razmerja med sodnikom in Republiko Slovenjo niso delovnopravnega značaja in ne temeljijo na zasebnopravnem razmerju med delodajalcem in delojemalcem.
V sodni praksi je glede na jasno zakonsko določbo nesporno, da sodniku preneha sodniška funkcija po samem zakonu s potrditvijo ocene s strani Sodnega sveta, da sodnik ne ustreza sodniški službi (33. člen v povezavi s 74. členom ZSS). Vendar pa je v predmetnem sporu sporno, s kakšnim aktom je lahko navedena potrditev oziroma ugotovitev veljavno sprejeta tako, da lahko učinkuje ter se izrazi v dejanjih, s katerimi je tožena stranka po navedbah pritožnice posegla v njen pravni položaj, ne da bi kršila njene ustavne pravice (pravico do učinkovitega sodnega varstva, pravnega sredstva in druge).
dovoljenost revizije - sprememba podatkov v potrdilih o stalnem prebivališču - neizpostavljeno vprašanje - nekonkretizirane posledice izpodbijane odločitve
Revidenti v reviziji navajajo, da gre v obravnavani zadevi za več pomembnih pravnih vprašanj, vendar v nadaljevanju revizije vprašanj, glede katerih pričakujejo odločitev Vrhovnega sodišča, ne postavijo natančno in konkretno. Njihove sicer obširne revizijske navedbe o vprašanjih, ki naj bi bila pomembna v obravnavani zadevi glede na trditveno in dokazno breme, ki je na njihovi strani, za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izkazan.
Revidenti le z zatrjevanjem „izgube“ statusa izbrisanega in s tem povezanih posledic niso izkazali konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitev zahtevka revidentov za spremembo podatkov v potrdilih o stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji). Zato za dovoljenost revizije ni izpolnjen pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUreP-1 člen 100, 100/1, 110, 110/7. ZPNačrt člen 109.
ustanovitev služnosti v javno korist - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Vprašanje, ki se nanaša na dokazovanje (ne)sorazmernosti posega zaradi ustanovitve služnosti, ni bistveno za odločitev v upravnem sporu zoper akt, s katerim je bilo odločeno šele o začetku postopka.
Posledice, ki jih revidentka navaja, niso posledice izpodbijanega akta.
začasna odredba - pravni interes za pritožbo - pravnomočna odločitev o glavni stvari
Ker je o glavni stvari že pravnomočno odločeno, si pritožnik s pritožbo (tudi če bi z njo uspel) zoper sklep o začasni odredbi ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00022892
ZMZ člen 26, 28, 28-2. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna in subsidiarna zaščita - odločba Ustavnega sodišča - pojem preganjanja - diskriminacija Romov - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Prvostopenjsko sodišče ni sledilo napotkom Ustavnega sodišča, ker se ni opredelilo do bistvenega poudarka ustavne odločbe - kdaj socialno-ekonomska diskriminacija pomeni preganjanje in kdaj predstavlja tako hudo kršitev človekovih pravic, zaradi česar izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti in jo je že iz tega razloga potrebno odpraviti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6. URS člen 29, 29-2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - kriteriji za brezplačno pravno pomoč - odprava upravnega akta
V kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
V kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih. Napačno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da se dodeljevanje brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP ne more razlikovati glede na vrsto sodnega postopka - ZBPP v svojih pomensko odprtih normah to vsekakor omogoča, hkrati pa je prav zaradi posebne narave kazenskih postopkov uporaba te zakonske določbe za zagotovitev pravice do obrambe specifična in zapovedana z Ustavo in EKČP.
Predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga – revizija dovoljena po zakonu
Tožnica v tem sporu uveljavlja pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja, zato je revizija dovoljena že na podlagi samega zakona. Tožnica je imela možnost, da revizijo vloži neposredno na podlagi določbe 4. točke 31. člena ZDSS-1, zato ne more imeti pravnega interesa za predlog za dopustitev revizije.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1-4. ZOdv člen 1. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 13.
varstvo ustavnih pravic - svoboda izražanja - oblastveno dejanje nosilcev javnih poblastil - zavrženje tožbe - akt ni izdal organ v funkciji opravljanja nosilca javnih pooblastil - komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije
Mnenje Komisije za etiko Odvetniške zbornice Slovenije ni akt, ki bi ga izdal organ v funkciji opravljanja nosilca javnih pooblastil.
ZZVZZ člen 29, 34. ZPIZ-1 člen 93, 97, 104, 159, 160, 161, 162.
začasna nezmožnost za delo - denarno nadomestilo - razvrstitev v kategorijo invalidnosti - krajši delovni čas
Ker tožnik pravice do delne invalidske pokojnine ni pridobil, še manj izplačila delne invalidske pokojnine, bi bilo nesprejemljivo, da mu do takrat ne bi pripadalo nadomestilo v polnem obsegu. Pri tem ni pomembna (sicer nekoliko nejasna) formulacija odločb imenovanega zdravnika v spornem obdobju.
invalidnost - brezposelni delovni invalid - delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Glede na navedeno v konkretnem primeru ne pride v poštev razlogovanje, po katerem bi tožnica v skladu s petim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 pravico do delne invalidske pokojnine pridobila že z dnem nastanka invalidnosti. Takšna razlaga bi bila v nasprotju s povsem jasno določbo 97. člena ZPIZ-1 o tem, da brezposelni delovni invalid, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, pravico do delne invalidske pokojnine pridobi, če se v roku tridesetih dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Zaradi navedenega torej ni bistveno, da je tožnica ob nastanku invalidnosti bila v evidenci zavoda za zaposlovanje, saj je bistvena ugotovitev, da v tem času ni bila obvezno zavarovana.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 25, 25/2, 30, 30/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo za pogodbeno opravljeno delo
Tožeča stranka, ki je sicer tako kot tožena stranka tudi stranka pogodbe o zaposlitvi, toži na podlagi pravnega razmerja, ki nima pravnega temelja v pogodbi o zaposlitvi, torej ne uveljavlja pravice iz delovnega razmerja. Zgolj dejstvo, da sta sicer pravdni stranki tudi v razmerju delavca in delodajalca, ne zadostuje za opredelitev spora kot delovnega.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - spor o preplačilu - vrednost spornega predmeta
Spor o vračilu preveč izplačanega denarnega zneska iz naslova nadomestila za invalidnost ni spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Pravice do nadomestila za invalidnost tožena stranka tožniku z izpodbijanima odločbama ni odrekla in to ni predmet tega spora. Gre za premoženjski socialni spor, in sicer za odločitev tožene stranke o ugotovljenem preplačilu nadomestila za invalidnost, in o dolžnosti tožnika, da preveč izplačan znesek vrne. Predmet spora je torej denarni zahtevek tožene stranke za vrnitev preveč izplačanega nadomestila za invalidnost, ki znaša 143,59 EUR. Vrednost spora ne dosega 40.000,00 EUR, tožnik pa zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tudi ni predlagal dopustitve revizije. Revizija glede na določbe ZPP in ZDSS-1 torej ni dovoljena.
državna štipendija - denarna socialna pomoč - vrstni red uveljavljanja denarnih prejemkov
Obveznosti centra za socialno delo, da opozori vlagatelja na posledice neupoštevanja vrstnega reda uveljavljanja pravic, glede na besedilo prvega odstavka 8. člena ZUPJS, ni možno realizirati z vnaprejšnjim opozorilom na obrazcu vloge, temveč šele potem, ko vlagatelj vloži neustrezno vlogo. To namreč izhaja že iz gramatikalne razlage prvega odstavka 8. člena ZUPJS. Ta določa, da če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda iz prejšnjega člena, ga center za socialno delo opozori na vrstni red in na posledice njegovega neupoštevanja.
7. člen ZUP določa, da kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavljanje kakšne pravice, jo na to opozori. Uradna oseba centra za socialno delo je pri obravnavanju tožničine vloge za dodelitev državne štipendije ugotovila, da bi tožnica imela pravico do denarne socialne pomoči, zato bi tožnico na to morala opozoriti.
poškodba pri delu - odškodninska odgovornost - poškodba učitelja - igra z žogo
Igra učencev z žogo je vedno do neke mere nepredvidljiva, vendar ne predstavlja povečane nevarnosti, zaradi katere bi bila podana objektivna odgovornost šole, prav tako pa ni podana njena krivdna odgovornost za tožničino poškodbo. Po presoji sodišča je šlo za slučaj oziroma naključje, ki ga noben realni ukrep v smislu varstva pri delu ne bi mogel preprečiti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Na podlagi ugotovitev je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil zaradi nove organizacije in opredelitve delovnih nalog v bivši splošno pravni službi v novembru 2010 podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, saj so zaradi ukinitve njenega dotedanjega delovnega mesta prenehale potrebe po opravljanju njenega dela pod pogoji iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi.
V šestem odstavku 56. člena ZSV je določeno, da svet zavoda imenuje in razreši direktorja s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, če je ustanoviteljica javnega socialno-varstvenega zavoda Republika Slovenija. Glede na takšno določbo je v postopku imenovanja direktorja tožene stranke potrebno uporabiti tudi določbo prvega odstavka 209. člena ZUP. Ta določa, da če je v zakonu (v konkretnem primeru v 56. členu ZSV) ali odloku samoupravne lokalne skupnosti določeno, da odloča en organ v soglasju z drugim organom, se zahteva soglasje vnaprej tako, da organ, ki zahteva soglasje, sporoči drugemu organu, kakšen je zahtevek stranke, oziroma če gre za postopek po uradni dolžnosti, kakšno odločbo namerava izdati, ter zahteva, da naj zaprošeni organ svoje soglasje ali razloge za odklonitev soglasja pisno sporoči. Smiselna uporaba navedene določbe pomeni, da bi tožena stranka soglasje ministra morala pridobiti pred imenovanjem A. A. za direktorico.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – upokojitev po ZUJF – oseba, pristojna za sprejem sklepa o prenehanju delovnega razmerja - direktor zavoda – ustanovitelj zavoda – svet zavoda
Tožnik je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa o prenehanju delovnega razmerja ravnatelj tožene stranke, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je bil svet tožene stranke v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZDR-1 pristojen, da sprejme sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika.
Revizija se neutemeljeno zavzema za to, da bi izpodbijani sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi morala sprejeti ustanoviteljica tožene stranke. V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZDR-1 ustanovitelj nastopa v vlogi delodajalca v razmerju do poslovodne osebe le v času ustanavljanja.