ZDDV-1 člen 62, 63, 67. ZDAvP-2 člen 74, 74/4. Uredba Komisije (ES) o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost, št. 1925 z dne 29. oktobra 2004 (Uredba 1925/2004/ES) člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - neplačujoči gospodarski subjekti - zavrnitev odbitka vstopnega davka - formalna vključitev posrednika v dobavno verigo - subjektivni element - neskrbno ravnanje davčnega zavezanca
Ko je v dobavno verigo brez zatrjevanega in izkazanega razloga, vključen posrednik, ki ne opravi nobenega gospodarskega dejanja, za presojo skrbnosti davčnega zavezanca glede zlorabe sistema DDV niti ni pomembno vprašanje, ki se običajno zastavlja v tovrstnih primerih, to je, ali je kupec z zadostno mero skrbnosti preveril zanesljivost svojega poslovnega partnerja, ki se je formalno vključil v dobavno verigo, temveč je odločilno bolj temeljno vprašanje, zakaj je kupec sploh pristal na to, da bo med njim in dobaviteljem nastopal še formalni posrednik, ki ne bo izvedel nobenega vsebinskega gospodarskega dejanja. In po mnenju revizijskega sodišča je v takih primerih ravnanje kupca, ki pristane na takšno zgolj formalno vključitev posrednika, vselej mogoče opredeliti kot neskrbno ravnanje davčnega zavezanca glede njegove vloge v sistemu DDV.
ZDDV-1 člen 63, 67. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - neplačujoči gospodarski subjekti - zavrnitev odbitka vstopnega davka - subjektivni element - sprememba utečene poslovne prakse - skrbnost davčnega zavezanca - razlogi za spremembo poslovne prakse
Po presoji revizijskega sodišča je pravilen in zakonit zaključek prvostopenjskega sodišča, da je revidentka vsaj morala vedeti, da sodeluje pri poslih, ki bodo imeli za posledico zlorabo sistema DDV, ker je imela na voljo indice o goljufiji izdajatelja spornih računov, o nasprotnem pa se ni na razumen način prepričala. Kljub temu, da je njen dotedanji poslovni partner nenapovedano in presenetljivo spremenil njuno utečeno poslovno prakso tako, da je v dobavno verigo vključil novega poslovnega partnerja, od katerega je revidentka v določenem trenutku začela prejemati račune, namesto od dosedanjega poslovnega partnerja, kot pred tem, se namreč revidentka ni na razumen način prepričala o zanesljivosti novega poslovnega partnerja oziroma o razlogih za njegovo vključitev v dobavno verigo.
Zastaranje kazenskega pregona se šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, čeprav se v primeru nadaljevanega kaznivega dejanja vrednosti iz posameznih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko škodo oziroma korist, in se je storilec zavedal ali hotel, da nastane taka posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.
zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik ne sprejema celovite ter ustrezne dokazne ocene prvostopenjskega sodišča, potem pod videzom zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka dejansko uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopusten razlog.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zastaranje izvršitve sankcije
Če kršitve zakona, na katero se sklicuje vrhovni državni tožilec, ni mogoče preizkusiti, Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrne.
zahteva za varstvo zakonitosti - služnost - neenotnost sodne prakse - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Stališče sodišča druge stopnje ne odstopa od ustaljene sodne prakse, prav tako revizijsko sodišče ni zaznalo neenotnosti sodne prakse višjih sodišč, kajti vprašanje služnosti je v zelo tesni povezavi z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami konkretnega primera, ki v konkretni situaciji ne narekujejo zavzetja drugačnega materialnopravnega stališča, sodišče druge stopnje pa je tudi postopalo v skladu s 358. členom ZPP in zavzelo pravilno materialno pravno stališče (da nizka frekventnost voženj ni razlog za zavrnitev zahtevka).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 93, 93/2-1. ZUP člen 240, 240/2.
dovoljenost revizije - zavrženje prepozne tožbe - vrednostni kriterij - odločanje o procesni upravičenosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice - posledice niso neposredna posledica sklepa, ki ga revident izpodbija v tem upravnem sporu - sklep o popravi pomote
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije so na revidentu.
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti sklepa, s katerim je bila revidentova pritožba zavržena kot prepozna. Ker revidentova pravica do vložitve pritožbe ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker vprašanje, ki ga navaja, ni pomembno po vsebini zadeve.
Posledice, na katere se revident sklicuje, niso neposredna posledica, ki ga je izpodbijal v tem upravnem sporu, temveč so posledica sklepa o davčni izvršbi, ki pa ni predmet tega upravnega spora.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - plačnica davka - ekonomska vsebina posla - navidezni pravni posel - izogibanje ali zloraba drugih predpisov
Po presoji Vrhovnega sodišča se tako v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 74. člena ZDavP-2, glede na vsebino poslov in ugotovljena dejstva (da gre za poslovno povezani osebi, da je družba A. insolventna in da ni poravnavala svojih obveznosti, da je na revidentko preneseno opravljanje dejavnosti, da se plačila med njima niso izvedla preko bančnih računov, delavci so delo opravljali in plače so jim bile izplačane, dajatve pa niso bile odtegnjene) revidentko pravilno obravnava kot plačnico davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve.
dopuščena revizija - solastnina - vknjižba lastninske pravice - pritožba - nova dejstva v pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Ker je sodišče druge stopnje navedbe o dogovoru med tožnikoma in toženko nepravilno štelo za pritožbeno novoto, čeprav se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 8 dotika tudi navedb o dogovoru med strankami, kar sta tožnika pravočasno grajala že pred sodiščem prve stopnje, je podana kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba - pravni interes za pritožbo - pravnomočna odločitev o glavni stvari
Ker je o glavni stvari že pravnomočno odločeno, si pritožnik s pritožbo (tudi če bi z njo uspel) zoper sklep o začasni odredbi ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUreP-1 člen 100, 100/1, 110, 110/7. ZPNačrt člen 109.
ustanovitev služnosti v javno korist - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Vprašanje, ki se nanaša na dokazovanje (ne)sorazmernosti posega zaradi ustanovitve služnosti, ni bistveno za odločitev v upravnem sporu zoper akt, s katerim je bilo odločeno šele o začetku postopka.
Posledice, ki jih revidentka navaja, niso posledice izpodbijanega akta.
dovoljenost revizije - sprememba podatkov v potrdilih o stalnem prebivališču - neizpostavljeno vprašanje - nekonkretizirane posledice izpodbijane odločitve
Revidenti v reviziji navajajo, da gre v obravnavani zadevi za več pomembnih pravnih vprašanj, vendar v nadaljevanju revizije vprašanj, glede katerih pričakujejo odločitev Vrhovnega sodišča, ne postavijo natančno in konkretno. Njihove sicer obširne revizijske navedbe o vprašanjih, ki naj bi bila pomembna v obravnavani zadevi glede na trditveno in dokazno breme, ki je na njihovi strani, za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izkazan.
Revidenti le z zatrjevanjem „izgube“ statusa izbrisanega in s tem povezanih posledic niso izkazali konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitev zahtevka revidentov za spremembo podatkov v potrdilih o stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji). Zato za dovoljenost revizije ni izpolnjen pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
opravljanje sodniške funkcije - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - prenehanje sodniške funkcije - dejanja tožene stranke izvedena pred izdajo odločbe o prenehanju sodniške funkcije - pristojnost - delovno ali upravno sodišče
Pritožnica v svojem tožbenem zahtevku zahteva izdajo ugotovitvene sodbe, s katero bi sodišče v upravnem sporu presodilo o kršitvi njenih ustavnih pravic z dejanji tožene stranke, saj drugih zahtevkov ne podaja. Pri tem ima pritožnica prav, ko v svojih vlogah opozarja na pomembne pravne vidike položaja sodnika, ki je na podlagi izvolitve v sodniško funkcijo v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (1. člen ZSS), kar pomeni, da njegovo razmerje do Republike Slovenije vzpostavljajo, spreminjajo in ukinjajo javnopravni akti državnih organov (Državnega zbora, Sodnega sveta, itd.). S tega vidika spori glede temeljnega razmerja med sodnikom in Republiko Slovenjo niso delovnopravnega značaja in ne temeljijo na zasebnopravnem razmerju med delodajalcem in delojemalcem.
V sodni praksi je glede na jasno zakonsko določbo nesporno, da sodniku preneha sodniška funkcija po samem zakonu s potrditvijo ocene s strani Sodnega sveta, da sodnik ne ustreza sodniški službi (33. člen v povezavi s 74. členom ZSS). Vendar pa je v predmetnem sporu sporno, s kakšnim aktom je lahko navedena potrditev oziroma ugotovitev veljavno sprejeta tako, da lahko učinkuje ter se izrazi v dejanjih, s katerimi je tožena stranka po navedbah pritožnice posegla v njen pravni položaj, ne da bi kršila njene ustavne pravice (pravico do učinkovitega sodnega varstva, pravnega sredstva in druge).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS3006558
ZDR člen 45. ZDR-1 člen 8.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - trpinčenje na delu - odškodnina - višina odškodnine - odškodnina za neenako obravnavanje
Tožnica se v predlogu sklicuje na direktive in sodne odločbe v zvezi z odškodnino v primerih neenakega obravnavanja oziroma prepovedane diskriminacije in ne na odškodnino zaradi kršitve trpinčenja na delovnem mestu. Posebna odmera odškodnine za trpinčenje je predvidena šele v ZDR-1, ki pa za čas spornega razmerja ni veljal.
stvarno premoženje države in lokalnih samoupravnih skupnosti - javno zbiranje ponudb - oddaja nepremičnega premoženja v najem - sklep o izbiri - upravni akt - upravna odločba - akt poslovanja - oblastno odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - varstvo javnega interesa - z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo
Tožena stranka je v okviru javnega zbiranja ponudb za oddajo njej lastnih poslovnih prostorov v najem po ZSPDSLS sprejela sklep o izbiri najboljšega ponudnika, zoper katerega ni upravnega spora, saj predstavlja t.i. akt poslovanja.
Pri vsakem odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so še podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in c) neogibnost pripora za postopek ali varnost ljudi.
oprostitev plačila sodne takse - neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme - vrednost premoženja - pogoj za zavrnitev predloga
Predlog za oprostitev plačila sodne takse je mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati, te presoje pa prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi ni opravilo. Zgolj ugotovitev neskladja med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, namreč ne zadošča za sklep, da navedeni pogoj za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen. Ugotovitev navedenega neskladja med podatki sicer lahko predlagateljevi izjavi odreče dokazno vrednost, za zavrnitev predloga za oprostitev sodne takse pa mora biti ugotovljeno, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.