dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - tristransko razmerje - asignacija - zmota banke - tristransko razmerje pri kondikcijskem zahtevku
Tožnica je na podlagi sklepa o izvršbi plačala dolg dolžnice zato, ker je bila v zmoti glede obstoja dolžničinega kritja na njenem transakcijskem računu. Bila je torej v zmoti glede kritnega razmerja. V zvezi s tem pa je bistveno, da v primeru, če je katero od kavzalnih razmerij obremenjeno z napako, nastane obogatitveno razmerje v tistem kavzalnem razmerju, ki ima napako. Zato ni mogoče šteti, da je obogatitveno razmerje nastalo med toženko in tožnico. Obogatena je bila namreč dolžnica, za katero je tožnica v posledici zmote o kritnem razmerju opravila izpolnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002832
ZPP člen 158, 367a, 374, 384, 385, 391. ZIL-1 člen 77.
zahteva za varstvo zakonitosti - enotnost sodne prakse - odstop od sodne prakse - plačilo stroškov postopka - pomembno pravno vprašanje - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Čeprav Vrhovna državna tožilka navaja, da izpodbijani sklep odstopa od sodne prakse višjih sodišč, to ne drži. Iz citirane sodne prakse namreč ne izhaja, da bi bile te odločitve vezane na primerljivo situacijo iz izpodbijanega sklepa. Zato odstop od sodne prakse višjih sodišč ni izkazan. Pa tudi sicer iz postavljenega vprašanja ne izhaja njegova pomembnost za razvoj prava preko sodne prakse, saj je dilema razlage „izpolnitve zahtevka“ pri uporabi 158. člena ZPP po sami naravi stvari vezana na okoliščine posamezne zadeve, kar je razvidno tudi iz predlaganega vprašanja. Zato tudi odgovor na postavljeno vprašanje ni pomemben za razvoj prava preko sodne prakse, saj je uporaba 158. člena ZPP v tem primeru ozko zamejena z umikom tožbe iz razloga odpovedi pravici iz a. točke 77. člena ZIL-1.
Ker pogoj objektivne koristi iz prvega odstavka 367.a člena ZPP ni izpolnjen, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog strank določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek (67. člen ZPP). Pri tem pa je treba upoštevati, da predstavlja delegacija pristojnosti izjemo glede na splošna pravila o krajevni pristojnosti in je zato treba razloge zanjo razlagati restriktivno.
EZ člen 29. OZ člen 132. Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije člen 7, 9, 10.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - škoda - proizvajalec električne energije - uredba Vlade - cena električne energije - enotna letna premija
Določba 10. člena Uredbe o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije ne pušča dvoma o tem, da je bila Vlada RS v obdobju, relevantnem za odločitev o odškodninskem zahtevku, to je v letih 2006 do 2009, dolžna vsaj enkrat letno, upoštevaje kriterije iz istega člena Uredbe, določiti enotne letne cene in enotne letne premije. Edini utemeljeni razlog za opustitev te dolžnosti bi lahko bil v tem, da se v tem obdobju niso znatneje spremenili elementi, na podlagi katerih so se določale enotne letne cene in enotne letne premije za električno energijo.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40/4. OZ člen 62.
solidarna pomoč - uporaba pravil civilnega prava - daljša bolezen - potek obdobja daljše bolezni
Ker Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji s svojo določitvijo pravice do solidarnostne pomoči ne daje jasnega odgovora na vprašanje poteka trimesečnega obdobja, je treba smiselno uporabiti pravila civilnega prava.
Rok (obdobje) iz 4. točka 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji , po katerem je delavec upravičen do solidarnostne pomoči v primeru daljše bolezni, je materialni rok, ki je določen v mesecih in ne v dnevih, zato je v skladu z zgoraj napisanim treba uporabiti določbo OZ.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med ostale zaposlene
Ukinitev enega delovnega mesta višjega koordinatorja za področje kmetijstva in razdelitev nalog tega delovnega mesta med ostale zaposlene je prav gotovo organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela enega delavca na tem delovnem mestu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec se sicer lahko odloči za spremembo organizacije dela in v tem okviru za zmanjšanje števila izvajalcev na določenem delovnem mestu, tudi v primeru, ko sicer nima nobenih finančnih problemov.
ZDR-1 člen 87, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja
V delovnem sporu se ne ugotavlja kazenska odgovornost za kaznivo dejanje, pač pa le, ali ima kršitev delovnih obveznosti znake kaznivega dejanja. Delodajalec mora kršitev obveznosti opredeliti tako, da je iz njenega opisa mogoče ugotoviti znake kaznivega dejanja.
invalidska pokojnina - priznanje invalidnosti - kategorija invalidnosti - dokaz z izvedencem - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Ob prepričljivosti izvedeniškega mnenja tima izvedencev praktično najvišje medicinske pedagoške in znanstvene ustanove bi bilo iskanje dodatnih medicinskih izvedeniških mnenj v nasprotju z določbami 254. člena ZPP, pa tudi prvega odstavka 11. člena ZPP, po katerem si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.
pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - pogodba o poslovodenju - poslovodja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - odpoklic poslovodje - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je na podlagi prvega odstavka 79. člena ZDR-1 tožničina pogodba o poslovodenju, ki je bila hkrati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas, zakonito prenehala z dnem, ko je bila tožnica odpoklicana s funkcije direktorice.
V 16. členu pogodbe o poslovodenju je določeno, da s prenehanjem mandata iz kakršnegakoli razloga preneha tudi delovno razmerje direktorja v družbi. Navedeno pomeni, da tožničina pogodba o poslovodenju, ki je hkrati tudi pogodba o zaposlitvi, preneha veljati, ne le z iztekom 4-letnega mandatnega obdobja, za katerega je bila tožnica imenovana, temveč tudi prej, če pride do prenehanja mandata iz kateregakoli razloga, torej tudi v primeru predčasnega odpoklica s funkcije direktorice.
Zmotno je tožničino stališče, da bi prva toženka na podlagi 87. člena ZDR-1 morala pisno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o poslovodenju je tudi v obsegu, ki pomeni pogodbo o zaposlitvi, prenehala veljati z dnem odpoklica tožnice s funkcije direktorice prve toženke in ji je s tem dnem delovno razmerje prenehalo, tako na podlagi zakona kot na podlagi povsem jasnih pogodbenih določb. Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena in je ni potrebno še posebej odpovedovati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - nadomestitev zaradi porodniškega dopusta odsotne delavke
Organizacijski razlog iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je prav gotovo ugotovljena reorganizacija, po kateri je bilo predvideno, da se število sistemskih inženirjev pri toženi stranki zmanjša iz 8 na 7 delavcev, zaradi česar je prenehala potreba po opravljanju dela enega delavca pod pogoji iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi.
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ne more biti nezakonita zgolj zaradi tega, ker je tožena stranka postopek ugotavljanja presežnega delavca izvedla takoj po reorganizaciji, zaradi katere se je zmanjšala potreba po delu enega delavca na delovnem mestu sistemskega inženirja in tožniku tudi podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadomestila delavko, ki bo zaradi porodniškega dopusta odsotna z dela na istovrstnem delovnem mestu.
preplačilo iz naslova starostne pokojnine - narava socialnega spora - zavrženje revizije
Spor o ugotovitvi preplačila in vračilu preveč izplačanega denarnega zneska iz naslova starostne pokojnine in letnega dodatka ni spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva.
ZS člen 97, 97/1, 97/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZPP člen 32, 32-6, 482, 482/1, 482/1-2.
spor o pristojnost - delovni spor - gospodarski spor - odškodninska odgovornost direktorja
V spornem primeru gre po vsebini za odškodninski spor družbe z omejeno odgovornostjo proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev denarnih zneskov, ki naj bi si jih dal nezakonito, brez pravne podlage izplačati. To pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članom organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
ZJV člen 24, 35, 39, 149, 149/1, 149/1-3. ZUP člen 214, 251, 254.
dopuščena revizija - premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razloga
Ob izhodišču, da je treba sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS obravnavati kot celoto, mora komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. To izhaja tudi iz prvega odstavka 254. člena ZUP, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev javnega uslužbenca.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - POGODBENO PRAVO
VS3006571
ZZZ-1 člen 8, 8/1, 9, 9/1, 18, 19. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, člen 1, 22, 23.
delavci napoteni na delo v tujino - povrnitev stroškov za nastanitev - veleposlanik - rezidenca - najem rezidence - depozit
Predmet najemne pogodbe, sklenjene med A. najemodajalcem in tožencem kot najemnikom, je bila rezidenca. Iz določb Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in 8. ter 9. člena ZZZ-1 jasno izhaja, da je za zagotovitev prostorov rezidence, kot tudi drugih (poslovnih) prostorov odgovorna tožnica, vključno z njihovimi stroški. Prostori diplomatskega predstavništva predstavljajo tožnico, odražajo njen ugled in se uporabljajo za izvrševanje njenih nalog. Ob dejstvu, da so bili prostori najeti za rezidenco in jih je tožnica kot take tudi uporabljala, je jasno, da s tem povezane stroške nosi tožnica, ne glede na to, kdo je nastopal kot dejanska pogodbena stranka (najemnik), še zlasti ob dejstvu, da je tožnica omogočala veleposlanikom, da pri najemu rezidence lahko nastopajo kot pogodbena stranka.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (SFRJ 51/64) člen 126. ZPIZ-1 člen 390. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 21, 35.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine - zavarovalna doba v tujini - priznanje slovenskega nosilca zavarovanja - poseg v pridobljene pravice
Odločba, s katero je pravna prednica toženke ugodila zahtevku tožnika in mu kot zavarovancu v zavarovalno dobo štela čas, ki ga je prebil v delovnem razmerju pri nekaterih (konkretno navedenih) delodajalcih v Srbiji, ne pomeni priznanje slovenske zavarovalne dobe, ki bi morala toženka v skladu s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju upoštevati kot slovensko dobo.
Toženka z odmero invalidske pokojnine v skladu z 21. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ni posegla v že pridobljeno in priznano pravico in mu ni izbrisala pokojninske dobe, saj ne gre za zanikanje te dobe, temveč zgolj za to, kateri nosilec zavarovanja jo mora upoštevati.
invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - invalidnost III. kategorije - starost
V skladu z 2. alinejo 67. člena ZPIZ-1 je do invalidske pokojnin upravičen zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Tožena stranka to določbo zmotno razlaga tako, da je do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji upravičen le tisti invalid II. kategorije, ki je starost 50 let dopolnil še pred nastankom invalidnosti. V resnici je določbo 2. alineje 67. člena ZPIZ-1 potrebno razlagati tako, da pravico do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji pridobi tudi invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let in sicer takrat, ko to starost dopolni.
ZDR-1 člen 39, 39/1. ZS člen 99, 212, 212, 212/5, 266.
Spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - začasna odredba pred uvedbo sodnega postopka
Iz vsebine predlagane začasne odredbe in navedb v predlogu je povsem jasno razvidno, da se v tej zadevi spor ne bo mogel nadaljevati kot gospodarski spor, ampak kot individualni delovni spor. Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku za čas trajanja delovnega razmerja pri upniku prepove opravljanje dela in vodenja poslov za konkurenčno družbo. Kot podlago za predlagano začasno odredbo upnik navaja določbo prvega odstavka 39. člena ZDR-1 o tem, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati dela ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.
ZJV člen 68, 68/2, 68/3. ZDR člen 52, 54. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakonit razlog - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - začasno povečan obseg dela
Ni mogoče slediti stališču, da tožnica začasno odsotne javne uslužbenke ni mogla nadomeščati, ker slednja zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti del na delovnem mestu „višji referent“ ni nikoli opravljala. Ravno zaradi odsotnosti te uslužbenke je bila pogodba o zaposlitvi s tožnico sploh sklenjena. Prav tako ni mogoče pritrditi stališču, da ni šlo za nadomeščanje, ker naj tožena stranka nadomeščanja ne bi zagotovila v razumnem roku. Presoja, ali sploh in kdaj bo delodajalec nadomestil začasno odsotnega delavca, je v izključni pristojnosti delodajalca.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - MEDNARODNO JAVNO PRAVO
VS3006573
ZPIZ-1 člen 66, 67, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalidska pokojnina - sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum - čas upoštevanja pogojev za priznanje invalidske pokojnine
Revizija tožene stranke pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na uporabo četrtega odstavka 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško , ki določa, da če obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. Tako tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev invalidske pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji in je upravičen do samostojne dajatve.