CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018158
ZPP člen 100, 205, 380, 380/2.
smrt stranke - procesno nasledstvo - dediči - nujno sosporništvo - pasivna legitimacija
Če dediči pozneje tudi formalno vstopijo v pravdo, ta vstop ni konstitutivnega, ampak le deklaratornega značaja. Dediči niso pravdna stranka šele od vstopa, ampak že od smrti dalje. V vsakem primeru se bo tudi sodba morala glasiti na (čeprav morda poimensko še nedoločene) dediče umrle osebe.
Predmetni spor torej ne izhaja iz zapuščine, njegova identiteta je ostala ista, saj v primeru smrti tožnika in vstopa dedičev v pravdo ne gre za spremembo tožbe, temveč za nasledstvo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007761
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 423. KZ-1 člen 173, 173/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti – seja senata - kršitev kazenskega zakona - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let – spolno dejanje – zloraba položaja
Že iz samega opisa dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje dovolj določno izhaja obsojenčev položaj do petletne oškodovanke, dokazni zaključek o tem zakonskem znaku pa je izrecno obrazložen v sodbah - že tako zatrjevan in dokazno potrjen obsojenčev položaj je bil zadosten za zaključek sodišča o njegovi zlorabi.
predlog za dopustitev revizije - laična revizija - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je v obravnavanem primeru predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZJShemFO člen 1, 1/2, 9, 9/4.
dopuščena revizija - jamstvo države - vnovčenje jamstva države - jamstvena shema Republike Slovenije - poroštvo države - obveznost vnovčitve jamstva
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil zakonodajalčev namen pri kreditih, zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije, izključiti uporabo določb Obligacijskega zakonika o poroštvu, ki upniku zagotavljajo pravico izbirati, ali bo terjatev uveljavljal od poroka ali od glavnega dolžnika.
Če kupec natoči gorivo vedoč, da za to nima denarja oziroma ustreznega drugega plačilnega sredstva, že tako ravnanje pomeni začetek spravljanja v zmoto prodajalce na bencinskem servisu (jasno je, da je točenje in s tem prilastitev goriva dovoljena le ob pričakovani takojšnji poravnavi plačila zanj). Z dejstvom obsojenčevega odhoda z neplačanim gorivom, na podlagi odobritve prodajalcev po in na podlagi obsojenčevega lažnega zatrjevanja, da bo gorivo naknadno plačal, je bilo kaznivo dejanje goljufije dokončano in škoda uresničena.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je mogoče izpodbijati vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic (npr. da vozilo ni tehnično brezhibno) in nastankom škode v primerih, ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - sprememba sedeža toženca
Glede na to, da je tožena stranka med postopkom prenesla svoj sedež v Portorož, tožeča stranka pa ima itak svoj sedež v Portorožu, je očitno, da postopek pred sodiščem v Krškem ne bi bil ekonomičen. Prenos krajevne pristojnosti v Koper pa je v obravnavani zadevi smotrn tudi iz razloga, ker pred sodiščem v Krškem prvi narok za glavno obravnavo še ni bil opravljen.
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, drugačne razmere še ne pomenijo zelo neugodnih razmer. Da bi bile razmere bistveno bolj neugodne od predvidenih, tako tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretno zatrjevala.
dovoljena revizija - vartsvo konkurence - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - poročilo o preiskavi - pripombe k poročilu o preiskavi - sklep o denarni kazni
Možnost podaje pripomb k poročilu o preiskavi lahko zagotavlja učinkovito kontradiktornost postopka za izdajo sklepa o denarni kazni le v primeru, če iz poročila izhajajo vsa pravno relevantna dejstva ter če ima podjetje tudi možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno oziroma mu bo pripisan poseben pomen. Le v takem primeru lahko nameni ustrezno pozornost morebitni dodatni razjasnitvi posameznega dejstva ali okoliščine. Možnost izjave namreč ne pomeni samo izjave o tem, ali je določen zapis v poročilu (ne)resničen, temveč obsega tudi pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko učinkovito izkoristi le, če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.
nujna delegacija pristojnosti - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Iz sklepov Su 582/2015 z dne 2. 6. 2015, 18. 6. 2015 in 2. 9. 2015 izhaja, da so bili v tej zadevi izločeni že vsi drugi okrožni sodniki Okrožnega sodišča na Ptuju, in sicer zaradi izločitvenega razloga po šesti točki 70. člena ZPP. Predlagatelj pa je zaradi dobrega poznanstva z drugim tožencem in sodelovanja s prvim tožencem predlagal tudi svojo izločitev.
Ker zaradi izkazanih okoliščin Okrožno sodišče na Ptuju ne more postopati (66. člena ZPP), se kot drugo stvarno pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Mariboru.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002836
OZ člen 133, 133/3, 164, 187, 188, 646, 664. ZDARS člen 3.
povrnitev premoženjske škode - zmanjšana tržna vrednost nepremičnin - splošno koristna dejavnost - DARS - gradnja avtocest - solidarna odškodninska odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini - gradbena pogodba
V sodbi II Ips 502/2004 z dne 22. 6. 2005 je Vrhovno sodišče presojalo odškodninsko odgovornost Republike Slovenije, ki je bila utemeljevana z v bistvenem enakimi dejanskimi značilnostmi in ob enaki pravni ureditvi kot v tej zadevi. Zavzelo je stališče, da za škodo, ki nastane lastnikom zemljišč zaradi gradnje avtocest, odgovarja Republika Slovenija in ne DARS. Stališče je utemeljevalo z analizo besedila drugega in tretjega odstavka 3. člena ZDARS po noveli iz leta 2003 (Uradni list RS, št. 126/2003). Po teh zakonskih določbah DARS opravlja naloge iz prvega odstavka 3. člena v imenu Republike Slovenije, naloge iz drugega odstavka pa v svojem imenu, vendar za račun Republike Slovenije. Med prve sodijo naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest. Pritrditi je mogoče stališču, da v ta sklop zakonsko opredeljenih nalog sodijo skoraj vsi vzroki, zaradi katerih nastaja lastnikom okoliških zemljišč škoda ob gradnji (poškodbe zgradb, instalacij, parkirišč, hrup, estetski videz, poslabšana lokacija zaradi avtoceste ipd.). Povsem podrejen položaj DARS-a glede na državo je še podkrepljen s tem, ker so zemljišča in avtocesta, ki je speljana preko teh zemljišč, last države in ne DARS-a, ker je država njen edini delničar in ker je zastopanje države določeno v samem zakonu in sta zato vsebina in obseg zastopanja razvidna za vse, ki se na to tudi smejo zanašati. Čeprav je v pogodbenem razmerju z izvajalcem del (tretjo toženko) zastopal DARS, pa je ravnal v bistvenem le kot „podaljšana roka“ države.
Upoštevaje, da sodišče prve stopnje niti v sodbi ni navedlo razlogov za zavrnitev dokaznega predloga, je logično, da tožena stranka s pritožbeno grajo procesne kršitve ni mogla biti prepozna.
Nesubstanciranost dokaznega predloga pomeni upravičen razlog za njegovo zavrnitev. Ker je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazni predlog tožene stranke ostal nesubstanciran, je odločitev sodišča prve stopnje, da dokaza s ponovnim zaslišanjem direktorja tožene stranke ne izvede, pravilna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-5, 279, 279/1-5.
dovoljenost revizije - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje v zvezi s presojo pravilnosti upravnega postopka in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja - vprašanje ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve - ničnost - zelo hude posledice niso konkretizirane
Vrhovno sodišče je opredelilo ničnostni razlog iz 5. točke 279. člena ZUP kot primer zlorabe pravic z namernim zavajanjem uradne osebe, pri tem pa ocena, ali določeno ravnanje preraste na stopnjo nedovoljenosti, ki zadosti zahtevam zakona za izrek ničnosti odločbe, izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi.
ZBPP člen 3. ZKP člen 70, 97. EKČP člen 6. URS člen 14, 19, 29.
dovoljena revizija - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - izbira brezplačnega odvetnika v kazenskem postopku - razmerje med ZBPP in ZKP - zagovornik po uradni dolžnosti - pravico do obrambe z zagovornikom v kazenskem postopku
Z vidika ureditve brezplačne pravne pomoči pomeni ureditev iz 97. člena ZKP lex specialis. S tem se torej splošna ureditev ZBPP izključuje(le) toliko in v tistem delu, ki je s to posebno ureditvijo izključen.
Specialna ureditev brezplačne pravne pomoči po ZKP torej nastopi le v primerih obveznega zastopanja, če si obdolženec sam ne izbere zagovornika in je postavljen zagovornik s strani sodišča.
Zato ZBPP ni mogoče razlagati tako, da se specialna ureditev brezplačne pravne pomoči po 97. členu ZKP nanaša tudi na primere, ko do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti ni prišlo, ker si ga je izbral pooblaščenec sam. Tako je razlaga 3. člena ZBPP, po kateri je specialna ureditev ZKP izključila uporabo ZBPP v vseh primerih obvezne obrambe z zagovornikom po 70. členu ZKP, napačna.
Enako pravilo medsebojnega razmerja med ZBPP in ZKP nastopi tedaj, kadar postavitev zagovornika po uradni dolžnosti preneha skladno z zakonom.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 93.385,88 EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Pomembno je razlikovanje med ovirami za začetek postopka odpusta obveznosti (postopek za odpust obveznosti se po vložitvi dolžnikovega predloga začne s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti – tretji odstavek 400. člena ZFPPIPP) in med ovirami za sam odpust obveznosti (obveznosti se stečajnemu dolžniku odpustijo s sklepom o odpustu obveznosti – prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP).
Iz določb ZFPPIPP o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika (v postopku osebnega stečaja) nedvoumno izhaja: (a) da začetek postopka odpusta obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti) še ni izbrisano; (b) da odpust obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o odpustu obveznosti) še ni izbrisano.
elektronske telekomunikacije - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izračun plačila uporabe radijskih frekvenc - soglasje Vlade k Splošnemu aktu
Soglasje Vlade RS, razen v drugih, z ZEKom-1 izrecno določenih primerih (tretji odstavek 4. člena, šesti odstavek 6. člena, drugi odstavek 54. člena , drugi odstavek 243. člena ZEKom-1), je izrecno določeno le za višino plačila, ki ga določi tožena stranka s tarifo (peti in šesti odstavek 6. člena ZEKom-1), ne pa tudi k Splošnemu aktu iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1, ki ga Agencija izda na podlagi izrecnega pooblastila, danega v navedeni določbi, in s katerim predpiše le način (ne pa tudi višino) izračuna plačil agenciji na podlagi tega člena. Dolžnost predložitve Splošnega akta v soglasje Vladi RS ne izhaja niti iz drugih določb ZEKom-1 niti te obveznosti ni mogoče naložiti Agenciji z razlago posameznih določb ZEKom-1.
ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5, 39, 39/3, 39/4.
ustavitev postopka - tožba zaradi molka organa - stroški sodnega postopka - pozneje izdan upravni akt organa druge stopnje - zavrnitev pritožbe - stroški priznani po Pravilniku - spor o zakonitosti - spor polne jurisdikcije - pravna praznina - načelo enakosti
V obravnavanem primeru drugostopenjski upravni organ z odločbo, ki jo je izdal po vložitvi tožbe zaradi molka organa, ni odločil o pravici, obveznosti in pravni koristi. O tem je bilo namreč odločeno z upravnim aktom upravnega organa prve stopnje, z naknadno odločbo drugostopenjskega organa pa je bila(le) zavrnjena pritožba zoper ta akt.
Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. I Up 271/2012 in sklep I Up 206/2012) se stroški po Pravilniku priznajo tudi v situaciji, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni upravni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek. Tak položaj je po mnenju Vrhovnega sodišča primerljiv obravnavanemu, saj gre v obeh primerih za odločitev pritožbenega organa, s katero ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 1. Sporazum o vprašanjih nasledstva člen 1, 2, 2/1, 7. Priloga G Sporazuma o vprašanjih nasledstva, Priloga G člen 1, 2, 2/1, 2/1a.
Sporazum o vprašanjih nasledstva SFRJ - državno premoženje po Prilogi A Sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ - zasebno premoženje po prilogi G Sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ - časopisna agencija Tanjug
Državno premoženje SFRJ je premoženje SFRJ in njenih državnih organov in organizacij. Kot izhaja iz pravilne obrazložitve sodišč prve in druge stopnje, je bila pravna prednica tožeče stranke organizacija, ki je služila uveljavljanju funkcij države SFRJ, kar je bilo izrecno zapisano tudi v samem Zakonu o časopisni agenciji Tanjug (1. člen, Ur. l. SFRJ, št. 24/74). Glede na to jo je treba šteti za del državne organizacije SFRJ.
Ker gre v obravnavanem primeru za državno premoženje, uporaba Priloge G Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN), ki se nanaša na zasebno premoženje, ne pride v poštev.
ZEKom člen 56, 56/2. ZEKom-1 člen 7, 7/4. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo števil člen 5. URS člen 120, 147. Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. 3. 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev člen 6, 12. Pogodba o delovanju Evropske unije člen člen 267.