dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Sporna je višina odškodnine za strah, telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti.
oporoka - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje
Ker je bilo ugotovljeno, da zapustnik ob podpisu oporok zaradi demence ni bil sposoben razumeti vsebine oporok v smislu pomena in posledic ter posledično ni mogel svobodno oblikovati svoje volje, je odločitev prvostopenjskega sodišča o razveljavitvi oporok potrjena s strani pritožbenega sodišča, materialnopravno pravilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - bivališče stranke v postopku
Okoliščine, navedene v predlogu, brez dvoma utemeljujejo zaključek, da se bo postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju opravil lažje kot pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
navzočnost na glavni obravnavi - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pravica, biti navzoč na glavni obravnavi, je tako visoko postavljena, da če se pojavi tehten dvom ali je bila vročitev vabila obdolžencu pravilno opravljena ali ne, ni mogoče šteti, da so izpolnjeni pogoji za to, da se glavna obravnava opravi v obdolženčevi nenavzočnosti.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367b/3, 384, 367b/6, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - pooblaščenec, ki ni odvetnik - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Iz predloženih listin izhaja, da je toženec predlog za dopustitev revizije vložil po pooblaščencu, ki ni odvetnik, zaradi česar je moralo Vrhovno sodišče predlog zavreči kot nedovoljen (prvi odstavek 91. člena ZPP).
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep zato nima lastnosti končnosti.
podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz
Sodišče v postopku odločanja o odrejanju in podaljšanju pripora lahko ugotovi, da gre za nedovoljen dokaz le takrat, kadar gre za dokaze, ki so nedovoljeni na prvi pogled. Utemeljen sum o storitvi očitanih kaznivih dejanj za obdolženega G. pa se gradi na dokazih, ki s hrambo DNK profila Š. niso povezani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodnika
Vsako nestrinjanje ali nezadovoljstvo s postopanjem sodnih organov nima za posledico prenosa krajevne pristojnosti, ampak imajo stranke oziroma udeleženci na voljo sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi lahko predstavljale okoliščine, ki bi vzbudile objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča kot celote in ne zgolj posameznega sodnika. Teh okoliščin pa predlagatelj v predlogu ne pojasni, ampak jih zgolj pavšalno zatrjuje. Dvom v nepristranskost sodeče sodnice pa bi lahko bil kvečjemu razlog za njeno izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - begosumnost - neogibnost pripora
Glede na dejstva, da je bila zoper obdolženca izdana mednarodna tiralica, da je obdolženec na zaslišanju pred preiskovalno sodnico sam povedal, da se mu pogodba o zaposlitvi v kratkem izteče, in da svojih navedb o družini, ki naj bi jo imel v Italiji, ni podkrepil z dokazi, je sodišče razumno presodilo, da je nevarnost bega večja od negotovosti, ki bi se ji obdolženec s pobegom izpostavil.
Tožniki nimajo položaja enotnih sospornikov, terjatev v zahtevku in izreku sodbe ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, solidarnost na upniški strani pa se ne domneva. Gre torej za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno kaj drugega, deli med upniki na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve. Dovoljenost revizije se zato presoja za vsakega tožnika posebej.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018094
URS člen 14, 22, 23, 34, 35. EKČP člen 10, 10/2. Sodni red člen 163, 163/2. ZPP člen 356, 383.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - pravica do svobode izražanje - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva ocena - aktualna družbena tema - dodelitev zadeve drugemu sodniku - sodba Vrhovnega sodišča II Ips 340/2011
Vrhovno sodišče po dopolnjeni obrazložitvi sodišča druge stopnje ocenjuje, da vse okoliščine obravnavane zadeve vendarle utemeljujejo sklep, da je bil namen toženca v prvi vrsti slovenski javnosti kritično prikazati dogajanje v Slovenski katoliški cerkvi v tranzicijskem obdobju. Avtor namreč v članku utemeljuje, da je vplivni del Cerkve želel z izdajo te monografije in z omejitvijo prikaza na posamezne primere v povojnem obdobju prehiteti bolj pomembno analizo povezav med Udbo in slovensko cerkvijo v letih slovenske tranzicije, ki je po mnenju avtorja služila uresničevanju finančno-političnih ciljev določenih lobijev v slovenski Katoliški cerkvi. Izid tožničine monografije je uporabil le kot izhodišče za nadaljnjo obravnavo za javnost pomembnih vprašanj, zato je pravilna ocena, da kljub žaljivi navedbi prvemu tožencu ni šlo zgolj za žalitev tožnice ampak predvsem za vplivanje na razpravo v zadevi javnega pomena. Vrhovno sodišče zato soglaša z oceno sodišča druge stopnje, da bi upoštevajoč vse navedene okoliščine poseg sodišča v toženčevo svobodo izražanja v obravnavanem primeru prekomerno omejil potrebno razpravo v demokratični družbi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - splošna krajevna pristojnost - postopek razglasitve za mrtvega - neznano bivališče - kraj, kjer leži nepremičnina
V nepravdnem postopku je splošna krajevna pristojnost določena po stalnem prebivališču, če tega nima, pa po začasnem prebivališču nasprotnega udeleženca oziroma osebe, glede katere se vodi postopek po uradni dolžnosti oziroma edinega v postopku sodelujočega udeleženca (prvi do četrti odstavek 12. člena ZNP). Glede na potek časa ni mogoče sklepanje o prebivanju udeležencev na naslovu, ki izhaja iz kupne pogodbe iz leta 1907. Zato so podane okoliščine iz petega odstavka 12. člena ZNP. Pri določitvi pristojnega sodišča je Vrhovno sodišče upoštevalo zlasti, da sta bila nasprotna udeleženca solastnika nepremičnine, ki leži na območju pristojnosti tega sodišča in da bo to sodišče odločalo v postopku ustanovitve služnosti na nepremičnini nasprotnih udeležencev v korist predlagatelja.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali so v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj toženci enotni sosporniki in katero stranko bremeni dokazno breme v primeru, če tožena stranka zatrjuje delno neutemeljenost tožbenega zahtevka; ali sme sodišče v tem primeru samo ugotavljati dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala (kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007691
ZKP člen 285c, 371, 371/2, 372, 372-3, 445. KZ-1 člen 90, 91, 91/4. URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do nepristranskega sojenja - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja
Četrti odstavek 91. člena KZ-1 določa, da se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - laična revizija - državni pravniški izpit - vloga, ki jo vloži stranka sama - spor majhne vrednosti
V obravnavanem primeru je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, poleg tega pa vlaga predlog v sporu majhne vrednosti, v katerem ni revizije, zato je tudi ni mogoče dopustiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pripor – sklep o upravičenosti pripora – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - skrajšani postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim sodnik vsak mesec dni preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor (v skrajšanem postopku na podlagi določbe tretjega odstavka 432. člena ZKP), ni dovoljena.
mediji - pravica do objave popravka - aktivna legitimacija - prizadetost interesa ali pravice
Osnovni pogoj za uresničitev pravice do objave popravka je prizadetost posameznikovega interesa ali pravice.
Kot izhaja iz ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje ter objavljenih obvestil, tožničino ime (Z. A. A.) ni navedeno v naslovu prispevkov in vsebina prispevkov v svojem bistvu ne posega v interese ali pravice politične stranke (Z. A. A.), temveč se nanaša samo na A. A. (kot nekdanjo premierko). Že samo to kaže, da pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed ni izpolnjen, saj se oba prispevka ukvarjata z A. A. in njeno kandidaturo za evropsko komisarko.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - odločba državnega organa - skrbnost denacionalizacijskega upravičenca
Če so bile pravnim prednikom tožnikov odvzete nepremičnine kot celotno posestvo, brez parcelnih številk, vrnjene pa s parcelnimi številkami, med katerimi ni bilo sporne nepremičnine, in so po njeni izdaji posest vseh nepremičnin, vključno s sporno, nemoteno nastopili ter jo obdržali za priposestvovanje potreben čas, bi bila zahteva, da tožniki preverjajo, katere parcelne številke nosijo nepremičnine, katerih posest so nastopili, in katere parcelne številke so zajete z denacionalizacijsko odločbo, pretirana.
dokazovanje - dejansko stanje - indici - indično sklepanje - indična sodba - posredno dejstvo - dokazni standardi - pojem izkazanosti - pojem dokazanosti - prosta dokazna ocena - dokazna pravila - dokazna stiska - nižji dokazni standard - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ker gre pri ugotavljanju obstoja indicev in pri nadaljnjem indičnem sklepanju na (ne)obstoj odločilnega dejstva za sestavni del dokazne ocene, izpodbijana odločba v tem obsegu ne more biti predmet revizijskega preizkusa, razen v primeru procesne kršitve metodološkega napotka iz 8. člena ZPP o načelu proste dokazne ocene.
Izraz „izkazanost“ se od izraza „dokazanost“ razlikuje v tem, da sodišče do spoznanja o dejstvih ni prišlo po strogih pravilih izvajanja dokazov, ki sicer veljajo za dokazovanje pri meritornem odločanju, pač pa na poenostavljen način.
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dotlej, dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne (drugi odstavek 334. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po analogiji velja enako glede predlagalnega akta, kakršen je predlog za delegacijo o pristojnosti.