PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015425
ZMZ člen 51/1-1, 51/1-2, 55/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja na prostore Centra za tujce - (ne)izkazana istovetnost - sum zavajanja in zlorabe postopka - namen za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - begosumnost - izdaja začasne odredbe z omejitvijo gibanja na območje Azilnega doma - postopek, uveden po uradni dolžnosti
Na podlagi odločitve sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, je glede na obrazložitev sodišča prve stopnje in okoliščine obravnavane zadeve, njegova odločitev, da je sledilo tožbenemu predlogu in je izdalo začasno odredbo, da se do izdaje pravnomočne sodne odločbe sklep tožene stranke izvršuje tako, da se tožniku omeji gibanje na območje Azilnega doma v Ljubljani, smiselna.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006590
ZPIZ-1 člen 93. ZDSS-1 člen 61.
obnova postopka v upravnem postopku - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu
V sodnem postopku sodišče ugotovi, katera dejstva se štejejo za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V skladu z načelom materialne resnice mora sodišče v socialnem sporu popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Sodišče ugotavlja tudi to, ali je bilo v predsodnem postopku dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče ugotavlja dejansko stanje na podlagi navedb in dokazov strank. Pri tem lahko pride na podlagi izvedenih dokazov in na podlagi njihove proste presoje do povsem drugačnega zaključka kot organ v predsodnem postopku.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VS3006566
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
socialni spor - pravica iz invalidskega zavarovanja - mnenje invalidskih komisij - nestrinjanje z mnenji invalidskih komisij - postavitev sodnega izvedenca - substanicaronst dokaznega predloga - sodba Evropskega sodišča za človekove pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Zavrnitev dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca v okoliščinah obravnavnega primera, po katerih so obstajale pomembne razlike med mnenji invalidskih komisij, predstavlja kršitev revidentove pravice do izjave. Revident v obravnavani zadevi ni imel možnosti dokazati, da so ugotovitve, ki so izhajale iz sicer nasprotujočih si mnenj invalidskih komisij, napačne.
Ob visoki stopnji nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, ki napada zdravje in tudi življenje potencialnih odjemalcev prepovedanega mamila, se izkaže pripor kot neogiben ukrep ter kot najhujši poseg v osebno svobodo v razumnem sorazmerju s težo dejanja, ki se očita obdolžencu.
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (prvi odstavek 352. člena OZ). Za začetek teka zastaralnega roka zadošča, da je imel oškodovanec realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka, ker je glede na vse okoliščine primera mogel zvedeti za škodo in storilca. Tožbeni zahtevek je zastaral, saj tudi če bi sodišče štelo, da je zastaralni rok začel teči z dnem, ko je bila tožniku vročena odločba Agencije (16. 1. 2007) in je protipravno stanje prenehalo, je do dne, ko je na Državno pravobranilstvo naslovil odškodninski zahtevek (28. 6. 2010), minilo več kot 3 leta in je subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ potekel.
Dolžnost zmanjševati škodo sicer oškodovancu nalaga, da stori vse, da bi se škoda zmanjšala. Tudi pogodbi zvesto stranko, torej tožnika, ki mu je nastala škoda zaradi toženkine nepravilne izpolnitve pogodbe, zadane breme zmanjšanja škode, kar pa tožniku ne nalaga več kot dveletne uporabe objekta z ogrevanjem, ki deluje le na rezervne električne grelce in ne na primarni sistem zemlja - sonce, kar prinese dobrih 1.600,00 EUR stroškov električne energije več na (zimski) mesec.
identično dejansko stanje - identiteta spora - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo - povrnitev škode - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - lažna ovadba - načelo zakonitosti
Institut identičnega dejanskega stanja je treba ločiti od vprašanja identitete spora. Pri prvem sta predmet primerjave življenjska dogodka iz kazenskega in iz kasnejšega pravdnega postopka, pri drugem pa življenjska dogodka iz pravde in iz neke druge še odprte ali že pravnomočno končane pravde. Namen prvega je pravnopolitičen: varuje naj se zaupanje v odločitev kazenskega sodišča tako, da se pravdnemu sodišču onemogoči, da bi po pravnomočnosti obsodilne kazenske sodbe v sicer dovoljeni pravdi ugotovilo, da kaznivega dejanja ni bilo ali da je njegova kvalifikacija drugačna, drugi pomeni procesno oviro (litispendenco ali res iudicata), zaradi katere se druga pravda sploh ne more začeti. Identiteta spora je, za razliko od identičnega dejanskega stanja, podana tudi tedaj, ko je v neki prejšnji pravdi odločeno o tožbenem zahtevku identične vsebine (pri čemer pravnomočnost zajema tudi historični dogodek, ki utemeljuje zahtevek oziroma sodbo), pa sta zahtevka tako nekompatibilna, da utemeljenost enega izključuje utemeljenost drugega (objektivni vidik identitete). Prav tako na identiteto spora ne vpliva različen procesni položaj strank v obeh pravdah: z vidika subjektivnega elementa identitete spora sta dve pravdi identični tudi tedaj, ko v obeh sodelujeta isti stranki, čeprav v obratnih procesnih položajih (ko je tožnik iz ene pravde v drugi pravdi tožen in obratno).
ZGD-1 člen 623, 623/4, 623/6, 635, 635/2-1, 635/3, 635/4. OZ člen 1012.
gospodarska družba - statusno preoblikovanje stečajnega dolžnika - vpis v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - poroštvo
Oddelitev z ustanovitvijo nove družbe se opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha (prenosna družba), na novo družbo (četrti odstavek 623. člena ZGD-1). Pri tem se po določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1 na novo družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega nova družba postane univerzalna pravna naslednica prenosne družbe. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu (kar glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah pomeni, da je vknjižba lastninske pravice nove družbe zgolj deklaratornega značaja).
Vpis statusnega preoblikovanja v sodni register je konstitutivnega značaja. Morebitne naknadno ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo na z vpisom nastale pravne posledice – te so vsebinsko tako kompleksne in daljnosežne, da bi bilo težko vzpostaviti stanje pred vpisom, zato zakon določa, da učinki vpisa v register ostanejo v veljavi navkljub morebitnim pomanjkljivostim.
Ni pomembno, da je bila terjatev tožeče stranke, za katero kot solidarni dolžnik odgovarja tudi tožena stranka, priznana v stečajnem postopku dolžnika. V skladu s prvim odstavkom 395. člena OZ bi bila tožena stranka prosta svoje obveznosti le v primeru, če bi bila terjatev že poplačana.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zavarovalnica na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju oškodovancu povrne škodo, ki jo je povzročil s strani zavarovanca pooblaščeni voznik, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, utemeljen zahtevek zavarovalnice zoper voznika in če je, ali je podlaga zahtevka 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali 963. člen Obligacijskega zakonika (OZ).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007713
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2. KZ-1 člen 134.
pravice obrambe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona - ugrabitev
Kaznivo dejanje po 134. členu KZ-1 je dokončano z ugrabitvijo, če je ta storjena z namenom prisiliti ugrabljeno osebo (ali koga drugega), da nekaj stori (opusti ali trpi). Daljši čas trajanja ugrabitve ni odločilen.
Nepremoženjska škoda in denarna odškodnina zanjo sta pojmovno nezdružljivi kategoriji. Že zato in zato ker pomeni denarna odškodnina za oškodovančevo prizadetost v osebni sferi satisfakcijo, ker je pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pravni standard in ker bi zgolj upoštevanje individualizacije pri odmeri te odškodnine lahko vodilo k arbitrarnosti ali težnjam, ki z njeno naravo in namenom denarne niso združljive, je potrebno vrednotenje vsake konkretne škode. To vrednotenje pomeni najprej njeno umeščanje v razmerja med lažjimi, srednjimi in težjimi škodami, nato pa temu ustrezno priznanje pravične denarne odškodnine.
V ta namen Vrhovno sodišče že od 1991 spremlja sodno prakso tako, da evidentira posamezne primere. Ti primeri so predhodno razvrščeni in obdelani, da je uporabnikom sploh omogočena oziroma da jim je omogočena lažja primerjava. Opredelitev teže poškodbe po Fischerju v sodni odločbi ni nujna. Fischerjev sistem (razvrščanje poškodb v šest temeljnih skupin glede na težo poškodbe) predstavlja le okvirni pripomoček, ki sodiščem pomaga pri iskanju in primerjavi podobnih primerov in odmeri denarne odškodnine.
predlog za dopustitev revizije - ara - dvojna ara - razveljavitev pogodbe - predpogodba - odškodnina - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker postavitev (pomembnih) pravnih vprašanja samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje navedbe okoliščin, ki kažejo, da so vprašanja tako pomembna, da utemeljujejo odločanje Vrhovnega sodišča RS, nepopoln.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 392, 393, 394, 394-2, 394-10, 395, 395/1, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3. OZ člen 92.
predlog za dopustitev revizije - obnova postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - rok za vložitev - tožba na razveljavitev sodne poravnave - obnova postopka zoper sodno poravnavo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tretje tožnice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZZZDR člen 132. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - sprememba preživnine - spremenjene razmere - trditvena podlaga - navajanje dejstev v pritožbi - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede naslednjih treh pravnih vprašanj:
- Ali za poseg v obstoječe preživninsko razmerje zadošča že sama ugotovitev, da so se spremenile posamezne okoliščine na strani preživninskega upravičenca, ali pa je potrebno, da so te spremembe bistvene,
- Ali je potrebno ugotavljati, kakšne so bile okoliščine v času prvotne določitve preživnine ter jih nato vrednotno primerjati sedanjimi okoliščinami,
- Ali je dopustno, da pritožbeno sodišče v podlago svoje odločitve sprejme tudi trditve, ki jih je stranka navajala šele v odgovoru na pritožbo ter nasprotni stranki ni bila dana možnost odgovora nanje.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - zadetek na lotu - socialni prejemki - mentalni invalid - procesno gradivo - selektivna obravnava procesnega gradiva - pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
1. Merilo za presojo, ali je bila med partnerjema podana ekonomska skupnost, je, ali je med njima prišlo do takšnega prelivanja denarnih in nedenarnih kategorij, da je zaradi tega neločljivo, enotno in celovito skupno premoženje.
2. V naravi sojenja je, da mora biti sodišče pri obravnavi življenjskih primerov selektivno. To velja tako za dejstva življenjskega primera, kot za vsebino dokaznega gradiva. To je še posebej očitno, ko je reševanje nekega pravnega vprašanja po dejstveni plati odvisno od celotnega življenja (oziroma, kot je v obravnavani zadevi, od dveh let in pol v nekem življenju). V takšnih procesnih položajih je stvarne in pojmovne vidike življenja mogoče cepiti, analizirati in vsestransko obravnavati v nedogled. Zato je sodna selekcija tega gradiva in njegovo abstrahiranje nujno ne le zaradi splošne potrebe po ekonomičnosti ravnanja, marveč tudi z vidika uresničevanja pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007687
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 160.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - pravice obrambe - izvajanje dokazov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev – dokaz resnice
Za kaznivo dejanje razžalitve bo šlo praviloma takrat, kadar kdo o kom izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakšno koli drugo obliko negativne sodbe o njem, pri čemer bo trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da jo je ravno zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati (v obravnavanem primeru je obsojenec objavil fotografije s komentarji, ki vsebujejo besedico „kreten“).