• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8
  • 141.
    VSK sklep Cp 261/2008
    6.5.2008
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0003684
    ZZK-1 člen 39, 40, 124. ZLKSDL člen 1, 5, 6.
    narava zemljiškoknjižnega postopka - vknjižba - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pridobitev lastninske pravice na kulturnem spomeniku
    V obravnavanem primeru gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini in zato zahtevana listina ne bo izkazovala pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, vsekakor pa vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki bo vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice. Pritožnica se je v postopku lastninjenja namreč že uspela vpisati na podlagi Zakona o zadrugah (Ur.l. RS 13/92) in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur.l. RS, št.10/93,1/96). Ponovno lastninjenje na ta način, da se v zemljiško knjigo neposredno na podlagi zakona vpiše R.S., zato ni mogoče.
  • 142.
    VSL sklep Kr 39/2008
    6.5.2008
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSL0023136
    KZ člen 325, 326, 325, 326. ZKP člen 37, 37/1, 37, 37/1.
    kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst prometa - kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - spor o pristojnosti
    Kaznivo dejanje po 326. čl. KZ opredeljuje kršitev varnosti cestnega prometa v avtomobilskem prometu, če je ogroženo življenje ljudi, ki se prevažajo v avtobusu. Ker pa je voznik avtobusa trčil v oškodovanko, ki je prečkala vozišče, in utrpela hudo telesno poškodbo, iz opisa pa ne izhaja, da bi bila ob tem podana nevarnost za potnike, je treba takšno ravnanje presojati po 325. členu KZ.

     
  • 143.
    VSK sodba Cp 958/2007
    6.5.2008
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSK0003456
    OZ člen 131, 921, 131, 921.
    prekinitev delovega razmerja - prenehanje zavarovanja - škoda
    Adekvatna posledica nezakonite odpovedi delovnega razmerja je prekinitev kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se tožnikova škoda kaže v tem, da bi moral, v kolikor bi želel zavarovalno razmerje nadaljevati, sam plačevati zavarovalne premije. Okoliščina, da naj bi v ključnem obdobju dejansko do zavarovalnega primera prišlo in bi bil tožnik, če bi bilo pogodbeno razmerje sklenjeno, upravičen do zavarovalnine, pa ni več v neposredni vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8