narava zemljiškoknjižnega postopka - vknjižba - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pridobitev lastninske pravice na kulturnem spomeniku
V obravnavanem primeru gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini in zato zahtevana listina ne bo izkazovala pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, vsekakor pa vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki bo vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice. Pritožnica se je v postopku lastninjenja namreč že uspela vpisati na podlagi Zakona o zadrugah (Ur.l. RS 13/92) in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur.l. RS, št.10/93,1/96). Ponovno lastninjenje na ta način, da se v zemljiško knjigo neposredno na podlagi zakona vpiše R.S., zato ni mogoče.
zagovornik po uradni dolžnosti - prenehanje funkcije zagovornika po uradni dolžnosti - sklep o razrešitvi - priporni razlog ponovitvene nevarnost - domneva nedolžnosti
Funkcija zagovornika po uradni dolžnosti preneha z dnem njegove razrešitve. Ker pa je bil v konkretnem primeru izdan sklep o razrešitvi isti dan, kot je zagovornik vložil v korist priprtega obdolženca pritožbo zoper sklep o podaljšanju (hišnega) pripora, je treba šteti, da je bil upravičen do vložitve pritožbe.
Ko sodišče odloča o priporu (smiselno tudi o hišnem priporu) iz razloga ponovitvene nevarnosti, je vselej dolžno ugotoviti obstoj konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoč na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da bi obtoženec ponovil določeno specifično sklepanje. Za takšno sklepanje morata biti ugotovljena vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina iz 3. točke 1. odst. 201. člena ZKP. ZKP kot objektivne okoliščine določa težo kaznivega dejanja, način storitve, okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno; in kot subjektivne okoliščine obtoženčeve osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi, ali pa obstoj kakšne druge posebne okoliščine, ki kaže na nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Okoliščina, da je bil obtoženec obravnavan pred policijo za premoženjske delikte, ne predstavlja nobene takšne okoliščine, ki jih določa zakon, in je celo v nasprotju z domnevo nedolžnosti iz 3. člena ZKP.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – vezanost izvršilnega sodišča na vsebino izvršilnega naslova
Skladno z 21. členom ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve. Izvršilno sodišče je na vsebino izvršilnega naslova vezano, zato ga ni mogoče dopolnjevati oz. smiselno vsebinsko razlagati z nobenimi dodatnimi listinami, njegove vsebine pa tudi ni mogoče utemeljevati s predlaganim zaslišanjem (sodnice), za kar se zavzema pritožba.