1. Tožeča stranka je vložila tožbo, ki je po naravi stvarnopravna tožba v smislu 243. čl. ZZK-1 in s katero se varuje knjižne pravice na nepremičnini pred omejevanjem oz. oškodovanjem, ki ga je povzročila materialnopravno neveljavna vknjižba pravice drugega. Gre za specifičen tožbeni zahtevek, ki je sestavljen iz ugotovitvenega dela - da sodišče ugotovi, da je vknjižba neveljavna in iz dajatvenega dela - s katerim se zahteva izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
2. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Pravni interes se pri dajatveni tožbi domneva in ga stranki ni treba posebej izkazovati. Po drugem odstavku 181. člena ZPP se lahko vloži ugotovitvena tožba, "če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj ... kakšne pravice ... ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe." Prvi primer se nanaša na vložitev ugotovitvene tožbe na temelju posebnih predpisov. V takem primeru ni treba zatrjevati pravnega interesa, razen če bi to zahteval posebni predpis sam. Ker je 243. čl. ZZK - 1 takšen poseben predpis, lahko tožeča stranka vloži ugotovitveno tožbo, pri čemer ji ni treba zatrjevati obstoja pravnega interesa.
sodba na podlagi pripoznave - pravnomočnost - razveljavitev sodbe na podlagi pripoznave - stranska intervencija
Po pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave pa tudi v primeru, če je bila le-ta izdana v nasprotju z določilom 316. člena ZPP, sodišče prve stopnje v svojo pravnomočno sodbo ne more posegati. Prvostopenjsko sodišče tako seveda nima možnosti več razveljavljati že izdane sodbe na podlagi pripoznave, tudi v kolikor jo je izdalo v nasprotju s prisilnimi predpisi, na to bi moralo sodišče paziti pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
pojem skupnih prostorov - ničnost pogodbe - nedopusten predmet pogodbe
Prostor, kjer se nahajajo skupne naprave, je skupni prostor, še zlasti, če je po svoji funkciji namenjen (samo) temu, da se tam nahajajo te naprave, pri čemer je bilo v osnovi zamišljeno, da je prostor za te naprave prav recepcija, kar izhaja iz PGD dokumentacije, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Po presoji pritožbenega sodišča zato niti ni pomembno, ali bi se teoretično dalo izvesti prestavitev vseh naštetih naprav v kakšen drug prostor in s kakšnimi stroški, saj bi enako sicer lahko vejalo tudi za primeroma naštete skupne prostore, kot so pralnica, sušilnica, kolesarnica.
Sodba sodišča prve stopnje se pravilno sklicuje na določbi 47. in 49. čl. ZOR, ki predpisujeta ničnost posla, če gre za nedopusten pogodbeni predmet, tak pa je, če je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Prisilni predpisi urejajo, kaj je skupni prostor in kako se lahko z njim razpolaga (13. in 14. čl. SZ).
napotitev na pravdo - obseg skupnega premoženja - manj verjetna pravica
V postopku delitve skupnega premoženja je treba najprej razčistiti obseg skupnega premoženja in pri tem ugotoviti, za katero premoženje ni sporno, da je skupno in za katero je med udeležencema to sporno.
V zvezi s spornim skupnim premoženjem, o katerem se bo odločalo v pravdi, pa mora sodišče tudi natančno obrazložiti, zakaj šteje pravico napotenega na pravdo za manj verjetno.
Če dolžnik iz naslova predkupne pravice in tretji (kupec) kasneje sporno pogodbo sama razveljavita in vzpostavita prejšnje zemljiškoknjižno stanje, predkupni upravičenec več ne more uveljavljati zahtevkov iz 512. člena OZ. Njegova predkupna pravica je znova postala speča.
Sodišče je glede aktivne legitimacije v izvršilnem postopku vezano izključno na izvršilni naslov ali nanj skupaj z listino, ki dokazuje prehod terjatve.
ZPIZ člen 165, 165/1, 165, 165/1. ZPIZ-1 člen 134, 134/1, 134/1, 134.
dolžnost preživljanja - družinski član - varstveni dodatek
Ker ZPIZ-1 v 1. odstavku 134. člena za razliko od starega zakona (ZPIZ), ki je glede dolžnosti preživljanja družinskih članov v zvezi s pridobitvijo pravice do varstvenega dodatka napotoval na uporabo predpisov o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ne napotuje na druge predpise, dolžnost preživljanja drugih družinskih članov lahko izhaja tudi iz sklenjene izvršilne pogodbe.
Zahtevku za izročitev stvari je mogoče ugoditi le v primeru, če ima tožena stranka stvar v dejanski oblasti, torej vsaj v posredni posesti, ki omogoča dostopnost do stvari.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 42b, 17, 17/2, 17/2-3, 42b.
izvršitev tuje sodne odločbe - postopek priznanja izvršljivosti po bruseljski uredbi i
Po obeh uredbah je predvideno potrdilo o izvršljivosti naslova v izvorni državi, s katerim se potrjuje isto dejstvo, in sicer nastop izvršljivosti. Kljub temu se potrdilo, izdano po BU, v svojih učinkih razlikuje od potrdila, izdanega po UEIN. Samega postopka izdaje potrdil v državi izvora ne urejata niti BU niti UEIN, temveč le predpisujeta enotne obrazce. Pristojno sodišče ali organ izda potrdilo na zahtevo stranke na standardnem obrazcu iz Priloge V ali VI k tej uredbi (54., 57. in 58. člen BU), po UEIN pa se izda potrdilo na obrazcu iz njene Priloge I, II ali III. Potrdili po obeh uredbah se med seboj razlikujeta po vrsti in po zahtevanih predpostavkah, katerih izpolnitev se pri vsakem potrjuje. Vsako potrdilo se izdaja za drugačen namen: potrdilo po BU je podlaga za pridobitev eksekvature, potrdilo po UEIN pa upnika legitimira širše za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici.
ZST člen Taksa tarifa številka 2, 3, 6, 7, 12, Taksa tarifa številka 2, 3, 6, 7, 12. ZS člen 99, 99. ZPP člen 32, 482, 32, 482. ZGD-1 člen 50, 51, 50, 51.
stvarna pristojnost - plačilo takse za sklep o nepristojnosti - taksa za sklep o nepristojnosti - delitev deleža družbe s prodajo - delitev skupnega premoženja - delitev premoženja
Za odločanje v nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja je pristojno okrajno sodišče tudi v primeru delitve deleža družbe s prodajo le-tega.
Ni taksne obveznosti za pritožbo proti sklepu, s katerim se v nepravdnem postopku sodišče izreče za stvarno nepristojno.
Ztuj člen 81, 81/2, 81, 81/2, 81, 81/2. ZOR člen 18, 18/1, 376, 376/1, 18, 18/1, 376, 376/1. ZDRS člen 40, 40. URS člen 32, 154, 32, 154. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1, 165, 165/1, 169, 169/1, 339, 339/-14, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 350, 350/2, 353, 154, 154/1, 163, 163/1, 165, 165/1, 169, 169/1, 339, 339/-14, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 350, 350/2, 353. ZBPP člen 31, 31/1, 31, 31/1. OZ člen 352, 352/1, 1060, 352, 352/1, 1060.
zastaranje odškodninske obveznosti - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - premoženjska škoda
Zastaranje nepremoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije - odločba ustavnega sodišča U-I-246/02 z dne 3.4.2003
spor majhne vrednosti - pobotanje v pravdi - procesni pobotni ugovor - pobotni ugovor, postavljen na glavni obravnavi - dopustnost pobotnega ugovora
Prvostopenjsko sodišče pobotnega ugovora ni upoštevalo, ker se po 453. členu ZPP v gospodarskih sporih majhne vrednosti dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v 452. členu ZPP, ne upoštevajo. Pritrditi je sicer navedenemu stališču o neupoštevanju dejstev in dokazov, ki niso zajeti v vlogah iz 452. člena ZPP. Toda uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora je uveljavljanje procesualnega zahtevka. Iz določbe 2. odstavka 337. člena ZPP, po katerem pobotnega ugovora ni mogoče več uveljavljati v pritožbi, namreč izhaja, da pa ga toženec lahko poda do konca postopka na prvi stopnji, torej do konca glavne obravnave. Niti specialne določbe ZPP o postopku v sporih majhne vrednosti te možnosti uveljavljanja pobotnega ugovora kot procesnega zahtevka v postopku na prvi stopnji ne omejujejo. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je relevantna dejstva in dokaze v utemeljitev obstoja nasprotne terjatve do tožnika navedel že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po 451. in 452. členu ZPP.
kršitev osebnostne pravice - skupinski pretep - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - delež odgovornosti varnostnika - odškodnina za nepremoženjsko škodo - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ob takem dejanskem stanju je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so tudi tožniki s svojim ravnanjem prispevali k nastali škodi, saj nedopustna ravnanja vseh udeležencev prerivanja in pretepanja predstavljajo nerazdružljivo celoto dogajanja.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana; glej 255. do 260. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01) je ena od pomembnih upnikovih pravic, ki zavaruje njegov položaj proti dolžniku. Dolžnik lahko namreč s prostim razpolaganjem s svojim premoženjem prizadene upnikovo pravico, da bi poplačal svojo terjatev, ki jo ima proti dolžniku. Pravni red zato varuje upnika, da lahko ob v zakonu določenih pogojih poseže v pravno razmerje, sklenjeno med dolžnikom in njegovim pogodbenikom, za upnika torej tretjim. S takim posegom naj bi si upnik zavaroval svoj položaj, ki ga je imel pred dolžnikovim razpolaganjem, in si tako zavaroval poplačilo svoje terjatve. Izpodbojni zahtevek učinkuje le inter partes, njegova posledica pa je, da se lahko upnik, ki se na izpodbijanje sklicuje, poplača tudi iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo ali ga je tej osebi naklonil.
Ker pritožnik ni bil postavljen za izvedenca in je bil zaslišan zgolj kot priča, ni upravičen do nagrade za ustno podajanje izvedenskega mnenja, ampak le do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče ter izgubljeni zaslužek.
URS člen 50, 156. UZITUL člen 18. MSVN člen 8. ZPIZVZ člen 2, 2/4.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanec – MSVN
Tožniku, ki mu je toženec že pravnomočno priznal pravico do starostne pokojnine na podlagi 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ od dneva pridobitve državljanstva R Slovenije z naturalizacijo, na podlagi določb MSVN, ki niso neposredno uporabljive, temveč predstavljajo le podlago za sprejetje morebitnih dogovorov, ki bodo podrobneje urejali medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic tudi glede izplačevanja pokojnin, ni mogoče priznati pravice do pokojnine.
URS člen 134, 134. OZ člen 147, 147/1, 147/2, 147, 147/1, 147/2.
protipravnost sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu
Samostojna odškodninska tožba proti sodniku je, ker je tožeča stranka zatrjevala, da je sodnica namerno povzročila škodo tožniku in napačno odločila v zadevi, je lahko pravna podlaga v tem primeru določba 147. člena OZ. Ker je dokazni postopek pokazal, da ni šlo za namerno napako, ampak za enkratno razveljavitev sodne odločbe, ni ne namerno povzročene škode, ne protipravnosti v ravnanju sodnice. Zato za to škodo ne odgovarja sodnica in tudi ne Republika Slovenija po 1. odst. 147. člena OZ.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL0023136
KZ člen 325, 326, 325, 326. ZKP člen 37, 37/1, 37, 37/1.
kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst prometa - kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - spor o pristojnosti
Kaznivo dejanje po 326. čl. KZ opredeljuje kršitev varnosti cestnega prometa v avtomobilskem prometu, če je ogroženo življenje ljudi, ki se prevažajo v avtobusu. Ker pa je voznik avtobusa trčil v oškodovanko, ki je prečkala vozišče, in utrpela hudo telesno poškodbo, iz opisa pa ne izhaja, da bi bila ob tem podana nevarnost za potnike, je treba takšno ravnanje presojati po 325. členu KZ.
zagovornik po uradni dolžnosti - prenehanje funkcije zagovornika po uradni dolžnosti - sklep o razrešitvi - priporni razlog ponovitvene nevarnost - domneva nedolžnosti
Funkcija zagovornika po uradni dolžnosti preneha z dnem njegove razrešitve. Ker pa je bil v konkretnem primeru izdan sklep o razrešitvi isti dan, kot je zagovornik vložil v korist priprtega obdolženca pritožbo zoper sklep o podaljšanju (hišnega) pripora, je treba šteti, da je bil upravičen do vložitve pritožbe.
Ko sodišče odloča o priporu (smiselno tudi o hišnem priporu) iz razloga ponovitvene nevarnosti, je vselej dolžno ugotoviti obstoj konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoč na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da bi obtoženec ponovil določeno specifično sklepanje. Za takšno sklepanje morata biti ugotovljena vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina iz 3. točke 1. odst. 201. člena ZKP. ZKP kot objektivne okoliščine določa težo kaznivega dejanja, način storitve, okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno; in kot subjektivne okoliščine obtoženčeve osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi, ali pa obstoj kakšne druge posebne okoliščine, ki kaže na nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Okoliščina, da je bil obtoženec obravnavan pred policijo za premoženjske delikte, ne predstavlja nobene takšne okoliščine, ki jih določa zakon, in je celo v nasprotju z domnevo nedolžnosti iz 3. člena ZKP.