Ker pritožnik ni bil postavljen za izvedenca in je bil zaslišan zgolj kot priča, ni upravičen do nagrade za ustno podajanje izvedenskega mnenja, ampak le do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče ter izgubljeni zaslužek.
URS člen 134, 134. OZ člen 147, 147/1, 147/2, 147, 147/1, 147/2.
protipravnost sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu
Samostojna odškodninska tožba proti sodniku je, ker je tožeča stranka zatrjevala, da je sodnica namerno povzročila škodo tožniku in napačno odločila v zadevi, je lahko pravna podlaga v tem primeru določba 147. člena OZ. Ker je dokazni postopek pokazal, da ni šlo za namerno napako, ampak za enkratno razveljavitev sodne odločbe, ni ne namerno povzročene škode, ne protipravnosti v ravnanju sodnice. Zato za to škodo ne odgovarja sodnica in tudi ne Republika Slovenija po 1. odst. 147. člena OZ.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 42b, 17, 17/2, 17/2-3, 42b.
izvršitev tuje sodne odločbe - postopek priznanja izvršljivosti po bruseljski uredbi i
Po obeh uredbah je predvideno potrdilo o izvršljivosti naslova v izvorni državi, s katerim se potrjuje isto dejstvo, in sicer nastop izvršljivosti. Kljub temu se potrdilo, izdano po BU, v svojih učinkih razlikuje od potrdila, izdanega po UEIN. Samega postopka izdaje potrdil v državi izvora ne urejata niti BU niti UEIN, temveč le predpisujeta enotne obrazce. Pristojno sodišče ali organ izda potrdilo na zahtevo stranke na standardnem obrazcu iz Priloge V ali VI k tej uredbi (54., 57. in 58. člen BU), po UEIN pa se izda potrdilo na obrazcu iz njene Priloge I, II ali III. Potrdili po obeh uredbah se med seboj razlikujeta po vrsti in po zahtevanih predpostavkah, katerih izpolnitev se pri vsakem potrjuje. Vsako potrdilo se izdaja za drugačen namen: potrdilo po BU je podlaga za pridobitev eksekvature, potrdilo po UEIN pa upnika legitimira širše za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici.
Iz povratnice izhaja, da je bila vročitev opravljena 28.11.2007. Tega dne, ko je bila opravljena nadomestna vročitev se šteje, da je dolžnik pisanje prejel, ali je tega dne dolžnikova žena tudi njemu pisanje predala, to ni pomembno, kajti ta dan se šteje, da je bilo njemu pisanje vročeno.
V predmetni zadevi je pritožnik priglasil stransko intervencijo, ki je sodišče nato ni dopustilo (sklep o tem je pravnomočen) in je zato ob smiselni uporabi člena 154/I ZPP, na katerega se je pravilno sklicevalo prvostopenjsko sodišče, pritožnik dolžan povrniti tožeči stranki stroške, ki jih je ta utrpela v zvezi s stransko intervencijo.
sodba na podlagi pripoznave - pravnomočnost - razveljavitev sodbe na podlagi pripoznave - stranska intervencija
Po pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave pa tudi v primeru, če je bila le-ta izdana v nasprotju z določilom 316. člena ZPP, sodišče prve stopnje v svojo pravnomočno sodbo ne more posegati. Prvostopenjsko sodišče tako seveda nima možnosti več razveljavljati že izdane sodbe na podlagi pripoznave, tudi v kolikor jo je izdalo v nasprotju s prisilnimi predpisi, na to bi moralo sodišče paziti pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
kršitev osebnostne pravice - skupinski pretep - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - delež odgovornosti varnostnika - odškodnina za nepremoženjsko škodo - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ob takem dejanskem stanju je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so tudi tožniki s svojim ravnanjem prispevali k nastali škodi, saj nedopustna ravnanja vseh udeležencev prerivanja in pretepanja predstavljajo nerazdružljivo celoto dogajanja.
napotitev na pravdo - obseg skupnega premoženja - manj verjetna pravica
V postopku delitve skupnega premoženja je treba najprej razčistiti obseg skupnega premoženja in pri tem ugotoviti, za katero premoženje ni sporno, da je skupno in za katero je med udeležencema to sporno.
V zvezi s spornim skupnim premoženjem, o katerem se bo odločalo v pravdi, pa mora sodišče tudi natančno obrazložiti, zakaj šteje pravico napotenega na pravdo za manj verjetno.
spor majhne vrednosti - pobotanje v pravdi - procesni pobotni ugovor - pobotni ugovor, postavljen na glavni obravnavi - dopustnost pobotnega ugovora
Prvostopenjsko sodišče pobotnega ugovora ni upoštevalo, ker se po 453. členu ZPP v gospodarskih sporih majhne vrednosti dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v 452. členu ZPP, ne upoštevajo. Pritrditi je sicer navedenemu stališču o neupoštevanju dejstev in dokazov, ki niso zajeti v vlogah iz 452. člena ZPP. Toda uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora je uveljavljanje procesualnega zahtevka. Iz določbe 2. odstavka 337. člena ZPP, po katerem pobotnega ugovora ni mogoče več uveljavljati v pritožbi, namreč izhaja, da pa ga toženec lahko poda do konca postopka na prvi stopnji, torej do konca glavne obravnave. Niti specialne določbe ZPP o postopku v sporih majhne vrednosti te možnosti uveljavljanja pobotnega ugovora kot procesnega zahtevka v postopku na prvi stopnji ne omejujejo. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je relevantna dejstva in dokaze v utemeljitev obstoja nasprotne terjatve do tožnika navedel že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po 451. in 452. členu ZPP.
Zahtevku za izročitev stvari je mogoče ugoditi le v primeru, če ima tožena stranka stvar v dejanski oblasti, torej vsaj v posredni posesti, ki omogoča dostopnost do stvari.
ZPIZ člen 165, 165/1, 165, 165/1. ZPIZ-1 člen 134, 134/1, 134/1, 134.
dolžnost preživljanja - družinski član - varstveni dodatek
Ker ZPIZ-1 v 1. odstavku 134. člena za razliko od starega zakona (ZPIZ), ki je glede dolžnosti preživljanja družinskih članov v zvezi s pridobitvijo pravice do varstvenega dodatka napotoval na uporabo predpisov o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ne napotuje na druge predpise, dolžnost preživljanja drugih družinskih članov lahko izhaja tudi iz sklenjene izvršilne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0055138
URS člen 22. ZIKS člen 145. Zden člen 16.
zaplemba premoženja - premoženje v nekdanji drugi republiki - zavezanec za vračilo premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - odškodnina za zaplenjeno premoženje
Temelj obravnavane obveznosti je v osnovi (nezakonito, nepravilno) ravnanje organa in na tej osnovi prevzem premoženja. Ni pomembno, da je postalo premoženje last FLRJ, pomembno je, kdo ga je prevzel (komu je bilo izročeno), torej kdo je z njim upravljal in s tem pridobil premoženjske pravice, ki najbolj ustrezajo današnjemu pojmu lastninske pravice. Prav ima predlagatelj, da je bilo celotno zaplenjeno premoženje izročeno MLO Ljubljana-mesto. Ni relevantno, da je bilo za izvedbo kazni zaprošeno drugo sodišče. Podlaga za prehod premoženja iz obsojenčeve lastninske sfere je bila torej odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bila z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena.
Na prvi pogled bi se sicer v prvostopenjski odločbi zastopano stališče, po katerem neupravičeno obsojenemu Republika Slovenija (RS) ne bi bila zavezana glede premoženja, ki se sedaj nahaja v drugi državi (eni izmed republik nekdanje skupne države), zdelo najbližje občutku pravičnosti, saj bi bila po nasprotnem RS „prikrajšana“, ker bi plača odškodnino za premoženje, ki ga dejansko nima. Vendar zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala, na primer koristi od prevzetega premoženja. Po presoji pritožbenega sodišča je treba privzeti povsem obratno izhodišče, in sicer položaj oškodovanca oziroma tistega, ki mu je bila neupravičeno izrečena kazen zaplembe premoženja. Izkaže se, da bi bil v tem primeru neupravičeno diskriminiran tisti obsojenec, katerega premoženje se je nahajalo na področju kašne druge od republik nekdanje skupne države. Njegov položaj bi bil odvisen od uspeha uveljavljanja pravic v sedaj drugi samostojni državi in njenega pravnega reda. Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo to v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic (22. čl. Ustave RS).
ZST člen Taksa tarifa številka 2, 3, 6, 7, 12, Taksa tarifa številka 2, 3, 6, 7, 12. ZS člen 99, 99. ZPP člen 32, 482, 32, 482. ZGD-1 člen 50, 51, 50, 51.
stvarna pristojnost - plačilo takse za sklep o nepristojnosti - taksa za sklep o nepristojnosti - delitev deleža družbe s prodajo - delitev skupnega premoženja - delitev premoženja
Za odločanje v nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja je pristojno okrajno sodišče tudi v primeru delitve deleža družbe s prodajo le-tega.
Ni taksne obveznosti za pritožbo proti sklepu, s katerim se v nepravdnem postopku sodišče izreče za stvarno nepristojno.
izvršba na nepremičnine - zaščitena kmetija - iz izvršbe izvzete nepremičnine
Samo dejstvo, da je kmetija v skladu z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščitena, še ne pomeni ovire, da nanjo ne bi bilo mogoče poseči z izvršbo.
Če dolžnik iz naslova predkupne pravice in tretji (kupec) kasneje sporno pogodbo sama razveljavita in vzpostavita prejšnje zemljiškoknjižno stanje, predkupni upravičenec več ne more uveljavljati zahtevkov iz 512. člena OZ. Njegova predkupna pravica je znova postala speča.
Sodišče je glede aktivne legitimacije v izvršilnem postopku vezano izključno na izvršilni naslov ali nanj skupaj z listino, ki dokazuje prehod terjatve.
pristojnost slovenskega sodišča v zakonskih sporih
Pravna podlaga za odločanje o pristojnosti slovenskega sodišča je Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe ES št. 1347/2000 - v nadaljevanju Uredba, ki se neposredno uporablja in je del nacionalnega prava države članice EU.
prekinitev delovega razmerja - prenehanje zavarovanja - škoda
Adekvatna posledica nezakonite odpovedi delovnega razmerja je prekinitev kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se tožnikova škoda kaže v tem, da bi moral, v kolikor bi želel zavarovalno razmerje nadaljevati, sam plačevati zavarovalne premije. Okoliščina, da naj bi v ključnem obdobju dejansko do zavarovalnega primera prišlo in bi bil tožnik, če bi bilo pogodbeno razmerje sklenjeno, upravičen do zavarovalnine, pa ni več v neposredni vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke.
narava zemljiškoknjižnega postopka - vknjižba - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pridobitev lastninske pravice na kulturnem spomeniku
V obravnavanem primeru gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini in zato zahtevana listina ne bo izkazovala pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, vsekakor pa vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki bo vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice. Pritožnica se je v postopku lastninjenja namreč že uspela vpisati na podlagi Zakona o zadrugah (Ur.l. RS 13/92) in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur.l. RS, št.10/93,1/96). Ponovno lastninjenje na ta način, da se v zemljiško knjigo neposredno na podlagi zakona vpiše R.S., zato ni mogoče.