ZDR člen 31, 31/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 11/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožnik s tem, ko ni opravil svoje osnovne zadolžitve, to je vnašanja podatkov iz zdravstvenih kartotek v računalnik, naklepno in huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, dodatno pa je svoje obveznosti iz delovnega razmerja kršil tudi s tem, ko je pustil pisarno odklenjeno in nezavarovano.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja nezakonita, ne zadošča, da tožnik očitano dejanje prizna. Pri tem je namreč potrebno upoštevati tudi okoliščine, kako je do kršitve oziroma očitanega dejanja prišlo, saj vsaka kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (ne glede na vsebino in okoliščine) ne more predstavljati resnega in utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Če se je za pri obd. najdene in zasežene rastline izkazalo, da gre za prepovedano drogo, ki je uvrščena v seznam prepovedanih drog, ki je sestavni del Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, stopnja vsebnosti teh za obstoj očitanega prekrška niti ni pomembna.
ZP-1 člen 163, 163/7, 163, 163/7, 163, 163/7. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-B, 130/4-D, 130, 130/4, 130/4-B, 130/4-D.
dejansko stanje - stopnja alkoholiziranosti - zapisnik - preizkus alkoholiziranosti
Če je iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot javne listine, ki jo je obd. brez pripomb podpisal, razvidno, da je bil rezultat zapisan v gramih alkohola na kg krvi, obd. ni mogoče očitati ugotovljene stopnje v miligramih alkohola v litru izdihanega zraka.
sposobnost biti stranka – pravna oseba – notranja organizacijska enota
Tožba, v kateri sta kot tožena stranka označeni tako pravna oseba kot notranja organizacijska enota te pravne osebe, je vložena le zoper eno toženo stranko, saj notranja organizacijska enota nima niti pravne subjektivitete niti sposobnosti biti stranka v pravdnem postopku.
Utemeljenost zahtevka za plačilo pogodbene kazni se presoja po določbah kolektivne pogodbe, veljavne v času prenehanja delovnega razmerja, in ne kolektivne pogodbe, veljavne v času vložitve tožbe.
Čeravno kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ sodi med tako imenovana splošna kazniva dejanja, ki jih lahko stori "vsakdo", je stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti kasnejšega sankcioniranja obdolženčevega zagovora z vidika resničnosti dejstev, pravilna. Ne samo zaradi vprašanja smiselnosti procesnih pravic ob nasprotnem stališču, ampak predvsem zaradi namena inkriminacije, ki je v preprečevanju zmote, v katero bi lahko bili pravosodni organi s tem kaznivim dejanjem spravljeni.
URS člen 14, 14/2. ZPIZ člen 40. ZPIZ-1 člen 17, 396, 396/1.
predčasna pokojnina – samostojni podjetnik
Ker tožnik ni bil v delovnem razmerju, temveč samostojni podjetnik, in mu zato delovno razmerje ni moglo prenehati zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov, ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999, določenih v 2. alinei 1. odstavka 396. člena ZPIZ-1, po kateri je mogoče predčasno pokojnino ob izpolnjenih pogojih starosti in pokojninske dobe priznati zavarovancu, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov do vključno 31. 12. 1999 in je do navedenega dne ostal dejansko nezaposlen.
ZVK člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZIL-1 člen 47, 123, 123/1, 47, 123, 123/1.
blagovne znamke - varstvo konkurence - dejanje nelojalne konkurence - začasna odredba - gospodarski promet - namen trženja - nastopanje na trgu
O gospodarskem prometu govorimo, kadar se določena dejavnost opravlja na trgu (običajno) proti plačilu, zaradi pridobitve tržnega položaja. Merilo za gospodarski promet je, ali je fizična ali pravna oseba na trgu (kot ekonomskem prostoru, na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje in na katerem učinkuje ali bi moglo učinkovati neko dejanje v konkurenci) podrejena tržnim zakonitostim. Pravno odločilen za opredelitev določenega dejanja pravne ali fizične osebe kot dejanja, storjenega v gospodarskem prometu, na trgu, je namen, zaradi katerega je bilo to dejanje opravljeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo
Ker tožena stranka tožnika pred odpovedjo ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
Izvršilno sodišče zavezuje načelo stroge formalne legalitete, zato ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo.
ZASP člen 92, 92/1, 92/1-3, 92/5, 167, 167/1. OZ člen 168, 168/3, 168, 168/3.
založniška pogodba - prenehanje založniške pogodbe- trajanje založniške pogodbe - izgubljeni dobiček - materialna avtorska pravica - pravica do reprodukcije, objave in distribucije dela
V skladu s 3. točko 1. odstavka 92. člena ZASP založniška pogodba preneha, če je potekel rok trajanja pogodbe. Ker tožena stranka delno svoje pogodbene obveznosti izdaje dela ni izpolnila, je potekel rok trajanja pogodbe v smislu 3. točke 1. odstavka 92. člena ZASP. Založniška pogodba je s tem prenehala po samem zakonu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi
Dejstvo, da tožnik ni dvignil poštne pošiljke, ker je bil na dopustu, tako da je obvestilo o nameravani odpovedi prejel šele kasneje kot odpoved, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
stroški - zahteva za povrnitev stroškov - prepozna zahteva
Ker je upnik upravičeno predvideval, da mu bodo nadaljnji izvršilni stroški v zvezi s premičninsko izvršbo še nastali, ni prepozna njegova zahteva za njihovo povrnitev, podana takoj po tem, ko je upnik umaknil izvršilni predlog za to sredstvo izvršbe.
Ker pritožnik ni bil postavljen za izvedenca in je bil zaslišan zgolj kot priča, ni upravičen do nagrade za ustno podajanje izvedenskega mnenja, ampak le do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče ter izgubljeni zaslužek.
prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tridesetdnevni rok za sodno varstvo je v konkretnem primeru začel teči najkasneje, ko je tožnik podpisal sporazum o izplačilu odpravnine. Ker je v sporazumu jasno zapisano, da se tožniku zaradi prenehanja delovnega razmerja z zadnjim dnem delovnega razmerja izplača odpravnina po individualni pogodbi o zaposlitvi, je namreč treba šteti, da je ob podpisu izvedel za kršitev pravice v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja.
URS člen 50, 156. UZITUL člen 18. MSVN člen 8. ZPIZVZ člen 2, 2/4.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanec – MSVN
Tožniku, ki mu je toženec že pravnomočno priznal pravico do starostne pokojnine na podlagi 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ od dneva pridobitve državljanstva R Slovenije z naturalizacijo, na podlagi določb MSVN, ki niso neposredno uporabljive, temveč predstavljajo le podlago za sprejetje morebitnih dogovorov, ki bodo podrobneje urejali medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic tudi glede izplačevanja pokojnin, ni mogoče priznati pravice do pokojnine.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 42b, 17, 17/2, 17/2-3, 42b.
izvršitev tuje sodne odločbe - postopek priznanja izvršljivosti po bruseljski uredbi i
Po obeh uredbah je predvideno potrdilo o izvršljivosti naslova v izvorni državi, s katerim se potrjuje isto dejstvo, in sicer nastop izvršljivosti. Kljub temu se potrdilo, izdano po BU, v svojih učinkih razlikuje od potrdila, izdanega po UEIN. Samega postopka izdaje potrdil v državi izvora ne urejata niti BU niti UEIN, temveč le predpisujeta enotne obrazce. Pristojno sodišče ali organ izda potrdilo na zahtevo stranke na standardnem obrazcu iz Priloge V ali VI k tej uredbi (54., 57. in 58. člen BU), po UEIN pa se izda potrdilo na obrazcu iz njene Priloge I, II ali III. Potrdili po obeh uredbah se med seboj razlikujeta po vrsti in po zahtevanih predpostavkah, katerih izpolnitev se pri vsakem potrjuje. Vsako potrdilo se izdaja za drugačen namen: potrdilo po BU je podlaga za pridobitev eksekvature, potrdilo po UEIN pa upnika legitimira širše za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici.
spor majhne vrednosti - pobotanje v pravdi - procesni pobotni ugovor - pobotni ugovor, postavljen na glavni obravnavi - dopustnost pobotnega ugovora
Prvostopenjsko sodišče pobotnega ugovora ni upoštevalo, ker se po 453. členu ZPP v gospodarskih sporih majhne vrednosti dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v 452. členu ZPP, ne upoštevajo. Pritrditi je sicer navedenemu stališču o neupoštevanju dejstev in dokazov, ki niso zajeti v vlogah iz 452. člena ZPP. Toda uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora je uveljavljanje procesualnega zahtevka. Iz določbe 2. odstavka 337. člena ZPP, po katerem pobotnega ugovora ni mogoče več uveljavljati v pritožbi, namreč izhaja, da pa ga toženec lahko poda do konca postopka na prvi stopnji, torej do konca glavne obravnave. Niti specialne določbe ZPP o postopku v sporih majhne vrednosti te možnosti uveljavljanja pobotnega ugovora kot procesnega zahtevka v postopku na prvi stopnji ne omejujejo. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je relevantna dejstva in dokaze v utemeljitev obstoja nasprotne terjatve do tožnika navedel že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po 451. in 452. členu ZPP.
izvršba na nepremičnine - zaščitena kmetija - iz izvršbe izvzete nepremičnine
Samo dejstvo, da je kmetija v skladu z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščitena, še ne pomeni ovire, da nanjo ne bi bilo mogoče poseči z izvršbo.