ZDR člen 54, 54. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 69, 69/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
V primeru javnih uslužbencev se po določbi 3. odstavka 69. člena ZJU pogodba o zaposlitvi za določen čas za opravljanje strokovnih del, ki so organizirana kot projekt, sklene za čas trajanja projekta. Ker tožena stranka s tožnikom - javnim uslužbencem ni sklenila pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz tega razloga za celotno dobo trajanja projekta, ampak za krajši čas zaradi preverjanja njegove ustreznosti za opravljanje dela, je pogodba o zaposlitvi za določen čas nezakonita.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, nastopi zakonsko določena posledica iz 54. člena ZDR, to je, da se pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas že na podlagi samega zakona. V takem primeru se med delavcem in delodajalcem ne sklene nova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, zaradi česar je tožbeni zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas neutemeljen.
Če se je za pri obd. najdene in zasežene rastline izkazalo, da gre za prepovedano drogo, ki je uvrščena v seznam prepovedanih drog, ki je sestavni del Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, stopnja vsebnosti teh za obstoj očitanega prekrška niti ni pomembna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja nezakonita, ne zadošča, da tožnik očitano dejanje prizna. Pri tem je namreč potrebno upoštevati tudi okoliščine, kako je do kršitve oziroma očitanega dejanja prišlo, saj vsaka kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (ne glede na vsebino in okoliščine) ne more predstavljati resnega in utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
sposobnost biti stranka – pravna oseba – notranja organizacijska enota
Tožba, v kateri sta kot tožena stranka označeni tako pravna oseba kot notranja organizacijska enota te pravne osebe, je vložena le zoper eno toženo stranko, saj notranja organizacijska enota nima niti pravne subjektivitete niti sposobnosti biti stranka v pravdnem postopku.
Utemeljenost zahtevka za plačilo pogodbene kazni se presoja po določbah kolektivne pogodbe, veljavne v času prenehanja delovnega razmerja, in ne kolektivne pogodbe, veljavne v času vložitve tožbe.
ZDR člen 31, 31/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 11/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožnik s tem, ko ni opravil svoje osnovne zadolžitve, to je vnašanja podatkov iz zdravstvenih kartotek v računalnik, naklepno in huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, dodatno pa je svoje obveznosti iz delovnega razmerja kršil tudi s tem, ko je pustil pisarno odklenjeno in nezavarovano.
Ker v očitanem ravnanju (prodaja izolacijskega materiala) ni bilo vseh znakov kaznivega dejanja prikrivanja, saj tožnik ni vedel, ni moral in ni mogel vedeti, da je bil izolacijski material ukraden, niso bili podani vsi elementi hujše kršitve delovne obveznosti (kot hujša kršitev delovne obveznosti, za katero se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmera, je bila skladno s pravilnikom tožene stranke opredeljena kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja), disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja ni zakonit.
ZVK člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZIL-1 člen 47, 123, 123/1, 47, 123, 123/1.
blagovne znamke - varstvo konkurence - dejanje nelojalne konkurence - začasna odredba - gospodarski promet - namen trženja - nastopanje na trgu
O gospodarskem prometu govorimo, kadar se določena dejavnost opravlja na trgu (običajno) proti plačilu, zaradi pridobitve tržnega položaja. Merilo za gospodarski promet je, ali je fizična ali pravna oseba na trgu (kot ekonomskem prostoru, na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje in na katerem učinkuje ali bi moglo učinkovati neko dejanje v konkurenci) podrejena tržnim zakonitostim. Pravno odločilen za opredelitev določenega dejanja pravne ali fizične osebe kot dejanja, storjenega v gospodarskem prometu, na trgu, je namen, zaradi katerega je bilo to dejanje opravljeno.
URS člen 14, 14/2. ZPIZ člen 40. ZPIZ-1 člen 17, 396, 396/1.
predčasna pokojnina – samostojni podjetnik
Ker tožnik ni bil v delovnem razmerju, temveč samostojni podjetnik, in mu zato delovno razmerje ni moglo prenehati zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov, ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999, določenih v 2. alinei 1. odstavka 396. člena ZPIZ-1, po kateri je mogoče predčasno pokojnino ob izpolnjenih pogojih starosti in pokojninske dobe priznati zavarovancu, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov do vključno 31. 12. 1999 in je do navedenega dne ostal dejansko nezaposlen.
ZASP člen 92, 92/1, 92/1-3, 92/5, 167, 167/1. OZ člen 168, 168/3, 168, 168/3.
založniška pogodba - prenehanje založniške pogodbe- trajanje založniške pogodbe - izgubljeni dobiček - materialna avtorska pravica - pravica do reprodukcije, objave in distribucije dela
V skladu s 3. točko 1. odstavka 92. člena ZASP založniška pogodba preneha, če je potekel rok trajanja pogodbe. Ker tožena stranka delno svoje pogodbene obveznosti izdaje dela ni izpolnila, je potekel rok trajanja pogodbe v smislu 3. točke 1. odstavka 92. člena ZASP. Založniška pogodba je s tem prenehala po samem zakonu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi
Dejstvo, da tožnik ni dvignil poštne pošiljke, ker je bil na dopustu, tako da je obvestilo o nameravani odpovedi prejel šele kasneje kot odpoved, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Izvršilno sodišče zavezuje načelo stroge formalne legalitete, zato ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo
Ker tožena stranka tožnika pred odpovedjo ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
stroški - zahteva za povrnitev stroškov - prepozna zahteva
Ker je upnik upravičeno predvideval, da mu bodo nadaljnji izvršilni stroški v zvezi s premičninsko izvršbo še nastali, ni prepozna njegova zahteva za njihovo povrnitev, podana takoj po tem, ko je upnik umaknil izvršilni predlog za to sredstvo izvršbe.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 42b, 17, 17/2, 17/2-3, 42b.
izvršitev tuje sodne odločbe - postopek priznanja izvršljivosti po bruseljski uredbi i
Po obeh uredbah je predvideno potrdilo o izvršljivosti naslova v izvorni državi, s katerim se potrjuje isto dejstvo, in sicer nastop izvršljivosti. Kljub temu se potrdilo, izdano po BU, v svojih učinkih razlikuje od potrdila, izdanega po UEIN. Samega postopka izdaje potrdil v državi izvora ne urejata niti BU niti UEIN, temveč le predpisujeta enotne obrazce. Pristojno sodišče ali organ izda potrdilo na zahtevo stranke na standardnem obrazcu iz Priloge V ali VI k tej uredbi (54., 57. in 58. člen BU), po UEIN pa se izda potrdilo na obrazcu iz njene Priloge I, II ali III. Potrdili po obeh uredbah se med seboj razlikujeta po vrsti in po zahtevanih predpostavkah, katerih izpolnitev se pri vsakem potrjuje. Vsako potrdilo se izdaja za drugačen namen: potrdilo po BU je podlaga za pridobitev eksekvature, potrdilo po UEIN pa upnika legitimira širše za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici.
prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tridesetdnevni rok za sodno varstvo je v konkretnem primeru začel teči najkasneje, ko je tožnik podpisal sporazum o izplačilu odpravnine. Ker je v sporazumu jasno zapisano, da se tožniku zaradi prenehanja delovnega razmerja z zadnjim dnem delovnega razmerja izplača odpravnina po individualni pogodbi o zaposlitvi, je namreč treba šteti, da je ob podpisu izvedel za kršitev pravice v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja.
izvršba na nepremičnine - zaščitena kmetija - iz izvršbe izvzete nepremičnine
Samo dejstvo, da je kmetija v skladu z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščitena, še ne pomeni ovire, da nanjo ne bi bilo mogoče poseči z izvršbo.
URS člen 134, 134. OZ člen 147, 147/1, 147/2, 147, 147/1, 147/2.
protipravnost sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu
Samostojna odškodninska tožba proti sodniku je, ker je tožeča stranka zatrjevala, da je sodnica namerno povzročila škodo tožniku in napačno odločila v zadevi, je lahko pravna podlaga v tem primeru določba 147. člena OZ. Ker je dokazni postopek pokazal, da ni šlo za namerno napako, ampak za enkratno razveljavitev sodne odločbe, ni ne namerno povzročene škode, ne protipravnosti v ravnanju sodnice. Zato za to škodo ne odgovarja sodnica in tudi ne Republika Slovenija po 1. odst. 147. člena OZ.
1. Tožeča stranka je vložila tožbo, ki je po naravi stvarnopravna tožba v smislu 243. čl. ZZK-1 in s katero se varuje knjižne pravice na nepremičnini pred omejevanjem oz. oškodovanjem, ki ga je povzročila materialnopravno neveljavna vknjižba pravice drugega. Gre za specifičen tožbeni zahtevek, ki je sestavljen iz ugotovitvenega dela - da sodišče ugotovi, da je vknjižba neveljavna in iz dajatvenega dela - s katerim se zahteva izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
2. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Pravni interes se pri dajatveni tožbi domneva in ga stranki ni treba posebej izkazovati. Po drugem odstavku 181. člena ZPP se lahko vloži ugotovitvena tožba, "če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj ... kakšne pravice ... ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe." Prvi primer se nanaša na vložitev ugotovitvene tožbe na temelju posebnih predpisov. V takem primeru ni treba zatrjevati pravnega interesa, razen če bi to zahteval posebni predpis sam. Ker je 243. čl. ZZK - 1 takšen poseben predpis, lahko tožeča stranka vloži ugotovitveno tožbo, pri čemer ji ni treba zatrjevati obstoja pravnega interesa.
Ztuj člen 81, 81/2, 81, 81/2, 81, 81/2. ZOR člen 18, 18/1, 376, 376/1, 18, 18/1, 376, 376/1. ZDRS člen 40, 40. URS člen 32, 154, 32, 154. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1, 165, 165/1, 169, 169/1, 339, 339/-14, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 350, 350/2, 353, 154, 154/1, 163, 163/1, 165, 165/1, 169, 169/1, 339, 339/-14, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 350, 350/2, 353. ZBPP člen 31, 31/1, 31, 31/1. OZ člen 352, 352/1, 1060, 352, 352/1, 1060.
zastaranje odškodninske obveznosti - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - premoženjska škoda
Zastaranje nepremoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije - odločba ustavnega sodišča U-I-246/02 z dne 3.4.2003