zamuda pri izpolnitvi - pogodba o izdelavi tehnične dokumentacije - prevzemnik posla - zamuda - pravočasna izpolnitev
Pravočasna izpolnitev ni bila bistvena sestavina pogodbe. Zato je povsem nepomembna okoliščina, katera od strank je kršila v pogodbi dogovorjen štiridesetdnevni rok za opravo dela.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 435, 435/2, 436, 436/1, 436/2. ZIZ člen 61, 61/2. ZPSPP člen 28.
plačilni nalog – ugovor – zahteva za obrazloženost ugovora – vročitev ugovora tožniku – pravica do izjave v postopku – najemna pogodba po ZPSPP – zamuda s plačilom najemnine – razlog za odstop od pogodbe – opomin najemodajalca
435. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bil spremenjen (ZPP-A, Ur.l. RS, št. 96/02) tako, da je na novo določil, da mora biti ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog obrazložen, pri čemer mora ta stranka v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen (2. odst.).
Izpodbijanje sklepov skupščine d.d. – sprememba v personalni sestavi uprave družbe – podelitev razrešnice upravi
1. Smisel razrešnice je v tem, da delničarji na točno določen način izkažejo svoje zaupanje oz. nezaupanje aktivnim članom organov družbe, upoštevaje pri tem uspešnost delovanja posameznega člana, glede na dosežen bilančni dobiček družbe v posameznem poslovnem letu, o uporabi (delitvi) katerega lahko odločajo samo in zgolj delničarji na skupščini družbe.
2. Dela organa ni mogoče ocenjevati po posameznih obdobjih poslovnega leta na takšen način, da se za en del poslovnega leta razrešnica podeli, za drugi del istega leta pa ne.
3. Sprememba v personalni sestavi organa družbe ne predstavlja spremembe organa samega, saj zakon ne pozna razlik med eno (staro) in drugo (novo) upravo (isto velja tudi za nadzorni svet) v posameznem poslovnem letu.
ZPIZ/92 člen 40, 40/3, 121, 123, 123/1, 123/2, 124, 129, 187, 193. ZPIZ-1 člen 391, 391/1, 391/2, 276, 276/1. ZOR člen 154, 155, 172, 172/1. OZ člen 1060.
odškodninska odgovornost - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - invalid II. kategorije invalidnosti - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom
Ker je tožnik po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti, hkrati ni mogel uveljaviti še pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom, saj gre za pravici, ki se med seboj izključujeta. Le-te mu tudi ni mogoče priznati po prenehanju izplačevanja nadomestila za čas brezposelnosti, ker je po tem uveljavil pravico do predčasne pokojnine.
Ker tožnik ni pričel delati dela s skrajšanim delovnim časom, mu pravice do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ni mogoče priznati.
Tožnik ni upravičen do odškodnine v višini nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom in nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ker ni podano protipravno ravnanje tožene stranke.
Tožeča stranka je trdila, da sta pravdni stranki pri sklenitvi omenjene določbe načrtovali dolgoročno sodelovanje, v teku katerega bi tožeča stranka strošek vlaganj pokrila s prihodkom. Te trditve je po oceni pritožbenega sodišča potrebno opredeliti kot nagib. To pomeni, da je pri razlagi sporne določbe 1. odst. 10. člena Pogodbe potrebno izhajati iz predstav strank o bodočih okoliščinah, ki sta jih stranki pri sklenitvi dogovora o brezplačnem prirastu investicij toženi stranki šteli kot pomembne. Glede na neodplačno naravo 1. odst. 10. člena Pogodbe pa ima v danem primeru nagib, v kolikor je obstajal, in z določbo, da investicije pripadejo toženi stranki "ne glede na razlog" prenehanja Pogodbe, pomen kavze.
Ker 48. člen SPZ tako dopušča svobodo pri dogovarjanju o učinkih prirasta, se lahko stranki dogovorita tudi o tem, da izboljšave na zgradbi postanejo lastnina lastnika nepremičnine brezplačno.
ZPP člen 394, 395, 395/2, 398, 394, 395, 395/2, 398.
dopustnost predloga za obnovo postopka - procesna skrbnost
Stranka, ki predlaga obnovo postopka, mora že v predlogu izkazati obstoj obnovitvenega razloga. Ko gre za obnovo zaradi novih dejstev in novih dokazov pa mora predlog vsebovati tudi navedbe iz katerih izhaja, da stranka novih navedb in dokazov ni mogla predlagati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, ker brez svoje krivde ni vedela zanje.
Toženčeva vožnja je bila protipredpisna, kršil je določbe čl. 38 in 120 v zvezi s čl. 121 ZTVCP, in je bila vzrok za nastanek prometne nezgode, zato je materialno pravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je toženčeva krivda za nastanek prometne nezgode 70 % kot je zatrjevala in uveljavljala v tožbi tožnica.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055544
ZTLR člen 20, 20. ZPPSL člen 112, 112/2, 120, 121, 121/1, 112, 112/2, 120, 121, 121/1. ZZK člen 22, 22. SPZ člen 267, 267/2, 267, 267/2. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 94, 94/3, 94/3-3.
stečajni postopek - zemljiškoknjižno dovolilo - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overitev zemljiškoknjižnega dovolila pred začetkom stečajnega postopka
Po uveljavitvi SPZ se lahko predlaga vknjižba lastninske pravice z razpolagalnim pravnim poslom, ki ni zemljiškoknjižno dovolilo v obliki, kot ga določa SPZ, če so izpolnjeni pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo SPZ. Pogoj za vpis v zemljiško knjigo v takem primeru je v skladu z 22. členom ZZK overjen podpis stranke, ki razpolaga s svojo nepremičnino, na zavezovalni pogodbi. Če stečajni upravitelj v primeru iz 120. člena ZPPSL kot izpolnitev svoje obveznosti iz kupoprodajne pogodbe izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, velja določilo 2. alineje 3. točke 3. odstavka 94. člena ZZK-1, ki omogoča vknjižbo pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo. Ni pa navedena določba ZZK-1 podlaga za to, da bi se stečajnemu upravitelju naložila izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v drugih primerih, ki ne sodijo v okvir 120. člena ZPPSL.
Najstrožja obličnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pa pomeni, da mora biti sestavljena s sodelovanjem notarja in ima na ta način značaj javne listine. Pri sestavi tovrstne listine mora notar stranke opozoriti na pomen oziroma tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla v smislu 42. člena ZN. S predpisano najstrožjo obličnostjo je zato zagotovljeno varovanje zaupanja v stanje v sodnem registru in s tem publicitetnega načela. Navedeni razlogi pa jasno izkazujejo, da je predpisana obličnost utemeljena v varstvu javnega interesa. To pa pomeni, da je predpisana obličnost tudi pogoj za samo veljavnost pogodbe.
prodajna pogodba - dokumentarni akreditiv -materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno in dokazno breme - razporeditev dokaznega bremena
Tožena stranka kot naročitelj odprtja dokumentarnega akreditiva je tista, ki sklene dogovor z banko, pri kateri akreditiv odpira. Tožena stranka, ki je zatrjevala plačilo preko dokumentarnega akreditiva, bi morala to dejstvo tudi dokazati.
glavna obravnava - vodenje glavne obravnave - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - nepravilna sestava sodišča - načelo neposrednosti
Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo v smislu 2. odst. 54. člena Zakona o sodiščih, ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika, saj je načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja institut glavne obravnave, lahko udejanjeno le pred sodnikom, ki izvaja sodno oblast v skladu z zakonom.
Za obstoj neznatne škode na strani dolžnika mora upnik zatrjevati konkretna dejstva in predlagati dokaze (npr. bilanca premoženja, stanje prihodkov in izdatkov; da ni eksistenčne potrebe za prodajo nepremičnin itd.)
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik ni izpolnjeval svojih obveznosti oziroma je kršil navodila delodajalca, s čimer je zagrešil hujšo kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Ne glede na dejstvo, da ravnanje med delavci tožene stranke ni bilo enotno in da so nekateri enako kot tožnik kršili navodila, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba sistemizacije - sodelovanje sindikata
Morebitne napake pri spremembi sistemizacije, povezane s pravico sindikata do sodelovanja v postopku, ne povzročijo nezakonitosti ukinitve delovnih mest niti ne vplivajo na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik je na podlagi opisno dosojene reparacije v izvršilnem postopku predlagal, naj sodišče delodajalcu naloži plačilo nadomestila plače v znesku po 100.000,00 SIT mesečno za čas od pravnomočnosti odločbe do vrnitve na delo. Čeprav je izvršilno sodišče izvršbo dovolilo, tožnik ni izgubil pravice, da pred delovnim sodiščem uveljavlja morebitno razliko med tako odmerjenim nadomestilom in dejanskim prikrajšanjem pri plači.
pravica do sodnega varstva posesti - zloraba pravice - posestno varstvo
Kadar gre v posestnem sporu za dejanja, ki predstavljajo golo nagajivost ter so z vidika posestnika banalna, torej takšna, ki v izvrševanje posesti resno sploh ne posegajo, tedaj uveljavljanje pravice do sodnega varstva posesti predstavlja njeno zlorabo.
Tožnik je med opravljanjem dela padel s stola, ki je imel zlomljene sprednje noge. Stol sam po sebi ni nevarna stvar, lahko pa ob določenih okoliščinah to postane. V spornem primeru je stol, katerega noge so se zlomile, postal nevarna stvar, iz katere izvira večja nevarnost za vsakogar, ki bi sedel nanj. Ker škoda izvira iz stola z zlomljenimi sprednjimi nogami, je zanjo objektivno odgovoren imetnik tega stola (tožena stranka).
nepremoženjska škoda - poseg v osebnostne pravice - poseg v grob – skrunitev groba - grob
Toženka je ob prekopavanju sosednjega groba, ki ga imajo v najemu tožniki in v katerem je pokopan pokojni mož prve tožnice ter oče drugega in tretje tožnice, odstranila marmornato nagrobno ploščo ter na grob začasno odložila večjo količino (več m3) zemlje, in sicer ne da bi pred tem tožnike kot najemnike groba o tem obvestila oziroma za svojo namero pridobila njihovo soglasje.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v osebnostne pravice tožnikov, in sicer v njihovo duševno celovitost, katere del je pietetno čustvo svojcev umrlega (ki se izraža tudi kot spoštovanje do neokrnjenega groba bližnjih svojcev) saj se s pravico do slednje poleg posameznikove svobodne volje varuje tudi njegovo čustvovanje in človeške predstave, kar se lahko prizadene ravno s povzročanjem jeze, žalosti, zbujanjem občutkov nemoči, ipd.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je storil očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ker je 27-krat namenoma izrabil prosto karto in omogočil prehod vozilom z drugo registrsko številko, kot je bila navedena na prosti karti. S tem je ravnal v nasprotju s pravili in navodili nadrejenih, upoštevaje število kršitev in dejstvo, da je na delovnem mestu pobiralec cestnine upravljal s sredstvi tožene stranke, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, saj so podane okoliščine, zaradi katerih z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.