Tožeča stranka mora dokazati, da je nepremičnino vso priposestvovalno dobo uporabljala v dobri veri kot lastnica. Ker pa je že sama navajala, da dvorišče ni bilo razdeljeno in da naj bi ga skupaj uporabljali vsi prebivalci, ni mogla biti v dobri veri, da je lastnica. Za pritožbo je sporno vprašanje, ali je bila posest ves čas dobroverna. Tožena stranka v tej smeri ni imela nobenih navedb in ker se dobra vera domneva, sodišču prve stopnje v zvezi z dobro vero ni bilo treba raziskovati ničesar. Pravilno je zato odločilo, da je bila posest vse trajanje priposestvovalne dobe dobroverna.
solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - privolitev v prikrajšanje - nemožnost uporabe nepremičnine
1. Pravna podlaga je določilo 219. čl. tedaj veljavnega ZOR (enako 196. člen sedaj veljavnega OZ), ki določa, da če nekdo tujo stvar uporabi v svojo korist, lahko imetnik, ne glede na pravico do odškodnine in tudi, če te pravice nima, zahteva od njega, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Tožnik je trdil med postopkom, da ga je toženec neupravičeno izključil iz uporabe solastnih nepremičnin. Od spora dalje so nepremičnine predstavljale za toženca tujo stvar v obsegu tožnikovega solastnega deleža. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali toženec tožnika od avgusta 2003 dalje v celoti izključil iz uporabe in posesti solastnih nepremičnin. Če bi se te navedbe izkazale za resnične, je toženec s tem kršil tožnikovo pravico do uporabe nepremičnin v sorazmerju z njegovim solastninskim deležem, zato bi moral tožniku plačati ustrezno odmeno od uporabe tuje stvari.
2. Vse, kar je toženec nudil tožniku, je bil izraz gostoljubja, prostovoljno brez namena, da tožnika zadolži. Zato dejstvo, da je tožnik pri tožencu tudi prespal in jedel, ne pomeni uporabe tuje stvari (toženčevega stanovanja) in prikrajšanja na strani tožnika ter okoriščanja na strani toženca, kot skuša prikazati pritožba.
odstop od pogodbe o leasingu - obveznost leasingodajalca - odškodnina
1. Glavna obveznost leasingodajalca je prepustitev stvari v uporabo leasingojemalcu za celotno dobo leasinga. S prodajo vozila predmeta leasinga ni več in je leasingodajalec dejansko odstopil od pogodbe, saj svoje obveznosti ne more več izpolnjevati. To pa pomeni, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je leasingodajalec z odvzemom in prodajo predmeta leasinga dejansko izbral opcijo odstopa od pogodbe, pravilen.
2. Odstop od pogodbe je z neizpolnjevanjem svojih obveznosti, to je neplačevanjem leasing obrokov, zakrivila tožena stranka, zato ima tožeča stranka možnost uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Leasingodajalcu gre namreč odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, kljub temu, da se je odločil za razvezo pogodbe. Gre za premoženje, ki bi leasingodajalcu pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – krivda – svet delavcev
Ker svet delavcev pri tožeči stranki ni imel na voljo fiksnega zneska sredstev za delo, ki bi ga lahko uporabil za financiranje svojega dela po lastni presoji, je toženec, ko je naročil knjige v vlogi predsednika sveta delavcev, ravnal protipravno.
Plačilo zavarovalne police kot nagrade za delo tožnice, ki je bila glede na naravo življenjskega zavarovanja razporejena na daljše časovno obdobje petih let, kot so zapadle premije v plačilo, ne nasprotuje prisilnim davčnim predpisom, tako da ni nično. Tožena stranka je bila od takšnega plačila dolžna odvesti davke in prispevke.
obstoj zunajzakonske skupnosti - življenjska skupnost - ekonomska skupnost - delež na skupnem premoženju - dokazna ocena
Ker pravdni stranki naj ne bi imeli niti skupnega družinskega proračuna, niti je tožnik izkazal, da bi kakorkoli prispeval za potrebe skupnega gospodinjstva s toženko, ali prispeval za skupne stroške, ni šlo za izvenzakonsko skupnost. Ti dve okoliščini pa po mnenju pritožbenega sodišča sami po sebi sploh nista odločilni, kajti tudi zakonca v zakonski zvezi nimata vedno skupnega družinskega proračuna in tudi ničkolikokrat gre v zakonski zvezi za drugega zakonca, ki je vzdrževana oseba in ne prispeva denarnih sredstev za skupno gospodinjstvo in skupne stroške. Prispevki in oblika ekonomske skupnosti je lahko tudi drugačna in ne gre le za konkretna finančna sredstva, predvsem pa v primeru, ko stranki zasledujeta drugačne interese, kar je tudi v konkretni zadevi primer. V predmetni zadevi so torej pomembni ekonomski interesi tožnika in toženke, ki sta jih oba zasledovala in kateri so obema ustrezali.
odlog izvršbe na predlog upnika - ustavitev izvršbe na premičnine - predlog upnika za ponovni rubež
Čeprav sodišče prve stopnje ni odločilo o upnikovem predlogu za odlog izvršbe, po oceni pritožbenega sodišča ta kršitev določb postopka ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvršbo na premičnine ustavilo. Prvi odstavek 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ, določa, če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, lahko upnik v roku treh mesecev od dneva prvega rubeža izvršitelju neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež. Drugi odstavek istega člena pa določa, da če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če rubež, predlagan do poteka roka, ni uspešen, sodišče ustavi izvršbo. Trimesečni rok, določen v 88. členu ZIZ, je zakonski rok, ki je v obravnavani zadevi tekel od dne 2.2.2007. Upnik je sicer dne 12.2.2007 vložil predlog za odlog izvršbe, vendar navedeno procesno dejanje upnika na tek trimesečnega roka ni vplivalo. Sam predlog za odlog izvršbe namreč nima učinkov odloga, ti nastanejo šele z izdajo sklepa, s katerim sodišče predlogu za odlog izvršbe ugodi. Glede na navedeno bi moral upnik, zato da bi se izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, predlagati ponovni rubež pred potekom trimesečnega roka. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 88. člena ZIZ z izpodbijanim sklepom z dne 17.9.2007 pravilno izvršbo na premičnine ustavilo.
ponudba – konkludentna izjava volje – predlog za sklenitev pogodbe
Dobavo blaga je mogoče šteti kot konkludentno izjavo volje, vendar pa mora iz takšne izjave volje tudi jasno izhajati, kdo je naslovnik ponudbe. Ponudba se mora nanašati na določeno osebo, zato mora biti izražena na tak način, da lahko naslovnik ponudbe zanesljivo sklepa, da se predlog za sklenitev pogodbe nanaša prav nanj.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je v obravnavanem primeru upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo kot ločitveni upnik in predlagal poplačilo svoje terjatve na podlagi hipoteke, ki jo je pridobil že v letu 2005.
ZOFVI člen 48, 49. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu člen 30.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončna odločba
Ker je odločitev sveta šole, da se delavce razporedi v V. plačilni razred, dokončna, ni odločilno, da je ta odločitev, ker so tožniki zamudili roke za uveljavljanje pravic, v nasprotju s procesnimi predpisi, pa tudi ne, ali tožniki sploh izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v V. plačilni razred. Na podlagi dokončne odločitve so tožniki upravičeni do razlike v plači med prejeto plačo in plačo V. plačnega razreda.
Pravna podlaga za odločanje o stroških postopka v postopkih vrnitve zaplenjenega premoženje predstavlja določba 1. čl. ZIKS-H v zvezi z določbami 12. poglavja ZPP.
dejansko stanje - razumni dvom - pravna označba - prometna nezgoda
Če ugotovljeno dejansko stanje kaže na dvom o obstoju dejstva za odločitev o nastopu prekrška in odgovornosti za prekršek, je potrebno postopek o prekršku zaradi dvoma ustaviti.
statusno pravo - stvarno pravo - zavarovanje terjatev
VSL0055576
ZN člen 47, 48, 47, 48. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 278/2, 272, 272/1, 272/2, 278/2. ZNVP člen 16, 16. OZ člen 55, 58, 90, 55, 58, 90. ZGD-1 člen 330, 330/1, 330/2, 330, 330/1, 330/2.
prodaja delnic - prenos premoženja družbe - pogodba o prenosu premoženja družbe - sklep skupščine o prenosu premoženja družbe - trajanje začasne odredbe - kavzalnost prenosa nematerializiranega vrednostnega papirja - notarski zapis
Pravno odločilno dejstvo je, da je na strani prvotožeče stranke šlo za prenos najmanj 25 % njenega premoženja. O slednjem skupščina ni odločala. Zato niso bili izpolnjeni vsi pogoji, predpisani v 330. členu ZGD-1.
ZPPSL člen 13, 15, 90, 90/1, 90/3. ZPP člen 191, 199, 199/1, 202, 191, 199, 199/1, 202.
stranska intervencija - položaj stranke v stečajnem postopku - pravni interes - stroški v stečajnem postopku
Narava (stečaj kot generalna izvršba v smeri nepravdnega postopka) in cilji (predvsem enakomerno poplačilo upnikov) ter pravni položaj udeležencev (zlasti v fazi od uvedbe do začetka stečaja) stečajnega postopka po določbah ZPPSL so drugačni, kot je to v pravdnem postopku dveh enakovrednih strank po določbah ZPP. Že iz teh razlogov naknadno (po uvedbi stečaja) prijavljeni upnik stečajnega dolžnika v stečajnem postopku ne more nastopati kot intervenient, upoštevaje ob tem, da z dnem začetka stečajnega postopka taka oseba itak pridobi pravni položaj stečajnega upnika s tem, da svojo terjatev pravočasno in ustrezno prijavi v stečajno maso.
odpravnina - dejanski koncern - odpoklic poslovodje - utemeljen razlog - pravni standard
Dolžnost družbe iz 3. odst. 449. čl. ZGD, da poslovodji izplača odpravnino, predstavlja po drugi strani pravico poslovodje, da odpravnino uveljavlja, če je bil odpoklican brez utemeljenega razloga. Glede na to je v sporu, kakršen je obravnavani, družba - tožena stranka - tista, ki mora dokazati obstoj konkretnih razlogov, ki so utemeljevali tožnikov odpoklic.
ZOdv člen 2a, 3, 34a, 34b, 2a, 3, 34a, 34b. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
dopustnost pritožbe - tuji odvetnik
Tožnika zastopa odvetnik iz Republike Srbije. Ta pa v tem postopku ni izkazal predpostavke (vpisa v imenik odvetnikov), ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Pritožbo je torej vložila oseba brez te pravice.
ZIZ člen 56, 56/1, 56/2, 56, 56/1, 56/2. OZ člen 356, 356/2, 356, 356/2.
ugovor po izteku roka - zastaranje občasnih terjatev
Trditve dolžnice o zastaranju upnikove zatrjevane terjatve, to pa tudi v delu, ki se nanaša na izterjavo zamudnih obresti za obdobje izpred treh let od vložitve predloga za izvršbo, predstavljajo trditve o dejstvih, ki so nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi in katera bi lahko dolžnica zato uveljavljala že v (rednem) ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ne pa šele v ugovoru po izteku roka.
Za odškodninsko odgovornost in izpolnitev predpostavke škodljivega dejstva in nedopustnosti ravnanja zadošča že takšno ravnanje, ki je na splošno nedopustno in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo ali predpisom posebej prepovedano.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZIZ člen 24, 24. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5. ZGD-1 člen 425/2, 425/2.
uveljavljanje terjatve zoper družbenika izbrisane družbe - rok - ustavitev izvršbe - nov predlog za izvršbo po izteku prekluzivnega roka
Res je bil sicer prvotni izvršilni postopek pravnomočno končan z ustavitvijo izvršbe s sklepom z dne 20.4.2006, pravnomočnim 4.5 2006, vendar pa po mnenju pritožbenega sodišča to ne pomeni, da je hkrati z ustavitvijo prvega izvršilnega postopka ugasnila tudi terjatev upnika do družbenice zaradi izteka enoletnega roka od objave izbrisa družbe iz registra.