učinki začetka stečajnega postopka - ovira za vpise - zaznamba izvršbe
Začetek stečajnega postopka ni ovira za dovolitev vpisov v zemljiško knjigo, če je zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis prejelo pred dnevom začetka stečajnega postopka.
Zaznamba izvršbe se lahko dovoli kljub začetku stečajnega postopka, saj ni zajeta med taksativno naštetimi vrstami vpisov v II. odstavku 94. člena ZZK-1. Tudi v opisu 5. točke citiranega odstavka, ki določa prepoved zaznambe drugih pravnih dejstev iz 10. točke 22. člena ZZK-1, ni zajeta zaznamba izvršbe, saj je le-ta izrecno urejena v 6. točki 22. člena ZZK-1.
Tožeča stranka mora dokazati, da je nepremičnino vso priposestvovalno dobo uporabljala v dobri veri kot lastnica. Ker pa je že sama navajala, da dvorišče ni bilo razdeljeno in da naj bi ga skupaj uporabljali vsi prebivalci, ni mogla biti v dobri veri, da je lastnica. Za pritožbo je sporno vprašanje, ali je bila posest ves čas dobroverna. Tožena stranka v tej smeri ni imela nobenih navedb in ker se dobra vera domneva, sodišču prve stopnje v zvezi z dobro vero ni bilo treba raziskovati ničesar. Pravilno je zato odločilo, da je bila posest vse trajanje priposestvovalne dobe dobroverna.
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe, prenehajo tudi njegova pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti. Preneha biti zakoniti zastopnik toženih etažnih lastnikov, preneha pa tudi njegova procesna legitimacija v tekočih postopkih. V pravdo mora vstopiti nov upravnik kot novi zakoniti zastopnik.
odstop od pogodbe o leasingu - obveznost leasingodajalca - odškodnina
1. Glavna obveznost leasingodajalca je prepustitev stvari v uporabo leasingojemalcu za celotno dobo leasinga. S prodajo vozila predmeta leasinga ni več in je leasingodajalec dejansko odstopil od pogodbe, saj svoje obveznosti ne more več izpolnjevati. To pa pomeni, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je leasingodajalec z odvzemom in prodajo predmeta leasinga dejansko izbral opcijo odstopa od pogodbe, pravilen.
2. Odstop od pogodbe je z neizpolnjevanjem svojih obveznosti, to je neplačevanjem leasing obrokov, zakrivila tožena stranka, zato ima tožeča stranka možnost uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Leasingodajalcu gre namreč odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, kljub temu, da se je odločil za razvezo pogodbe. Gre za premoženje, ki bi leasingodajalcu pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – krivda – svet delavcev
Ker svet delavcev pri tožeči stranki ni imel na voljo fiksnega zneska sredstev za delo, ki bi ga lahko uporabil za financiranje svojega dela po lastni presoji, je toženec, ko je naročil knjige v vlogi predsednika sveta delavcev, ravnal protipravno.
ugotovitev lastninske pravice - objekt državnega pomena - mejni prehod - razlastitveni postopek
Sporno nepremično premoženje ni postalo družbena lastnina v uporabi države na podlagi določbe čl. 226 ZZD. Glede na prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje (dokazila o uporabi tuje stvari iz leta 1993 oz. 1994 - priloge B2 in B3), tudi po mnenju sodišča druge stopnje ne more biti nobenega dvoma o tem, da tožeča stranka spornih nepremičnin ni uporabljala kot lastno (nekdaj družbeno) sredstvo, pač pa kot premoženje, ki je bilo v lasti (pravni oblasti) druge osebe.
Plačilo zavarovalne police kot nagrade za delo tožnice, ki je bila glede na naravo življenjskega zavarovanja razporejena na daljše časovno obdobje petih let, kot so zapadle premije v plačilo, ne nasprotuje prisilnim davčnim predpisom, tako da ni nično. Tožena stranka je bila od takšnega plačila dolžna odvesti davke in prispevke.
Za odškodninsko odgovornost in izpolnitev predpostavke škodljivega dejstva in nedopustnosti ravnanja zadošča že takšno ravnanje, ki je na splošno nedopustno in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo ali predpisom posebej prepovedano.
ZOdv člen 2a, 3, 34a, 34b, 2a, 3, 34a, 34b. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
dopustnost pritožbe - tuji odvetnik
Tožnika zastopa odvetnik iz Republike Srbije. Ta pa v tem postopku ni izkazal predpostavke (vpisa v imenik odvetnikov), ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Pritožbo je torej vložila oseba brez te pravice.
Osnovni formalni pogoj za izdajo zamudne sodbe, s katero se tožbeni zahtevek zavrne, je, da je bila tožba pravilno vročena toženi stranki in da tožena stranka v predpisanem roku od vročitve ni odgovorila na tožbo.
obstoj zunajzakonske skupnosti - življenjska skupnost - ekonomska skupnost - delež na skupnem premoženju - dokazna ocena
Ker pravdni stranki naj ne bi imeli niti skupnega družinskega proračuna, niti je tožnik izkazal, da bi kakorkoli prispeval za potrebe skupnega gospodinjstva s toženko, ali prispeval za skupne stroške, ni šlo za izvenzakonsko skupnost. Ti dve okoliščini pa po mnenju pritožbenega sodišča sami po sebi sploh nista odločilni, kajti tudi zakonca v zakonski zvezi nimata vedno skupnega družinskega proračuna in tudi ničkolikokrat gre v zakonski zvezi za drugega zakonca, ki je vzdrževana oseba in ne prispeva denarnih sredstev za skupno gospodinjstvo in skupne stroške. Prispevki in oblika ekonomske skupnosti je lahko tudi drugačna in ne gre le za konkretna finančna sredstva, predvsem pa v primeru, ko stranki zasledujeta drugačne interese, kar je tudi v konkretni zadevi primer. V predmetni zadevi so torej pomembni ekonomski interesi tožnika in toženke, ki sta jih oba zasledovala in kateri so obema ustrezali.
ponudba – konkludentna izjava volje – predlog za sklenitev pogodbe
Dobavo blaga je mogoče šteti kot konkludentno izjavo volje, vendar pa mora iz takšne izjave volje tudi jasno izhajati, kdo je naslovnik ponudbe. Ponudba se mora nanašati na določeno osebo, zato mora biti izražena na tak način, da lahko naslovnik ponudbe zanesljivo sklepa, da se predlog za sklenitev pogodbe nanaša prav nanj.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – negativno dejstvo – dokazno breme
S trditvijo, da z upnikom ni bil nikdar v poslovnem razmerju, je dejansko dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, katerega resničnosti niti ne more dokazovati.
ZOFVI člen 48, 49. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu člen 30.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončna odločba
Ker je odločitev sveta šole, da se delavce razporedi v V. plačilni razred, dokončna, ni odločilno, da je ta odločitev, ker so tožniki zamudili roke za uveljavljanje pravic, v nasprotju s procesnimi predpisi, pa tudi ne, ali tožniki sploh izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v V. plačilni razred. Na podlagi dokončne odločitve so tožniki upravičeni do razlike v plači med prejeto plačo in plačo V. plačnega razreda.
ZIZ člen 56, 56/1, 56/2, 56, 56/1, 56/2. OZ člen 356, 356/2, 356, 356/2.
ugovor po izteku roka - zastaranje občasnih terjatev
Trditve dolžnice o zastaranju upnikove zatrjevane terjatve, to pa tudi v delu, ki se nanaša na izterjavo zamudnih obresti za obdobje izpred treh let od vložitve predloga za izvršbo, predstavljajo trditve o dejstvih, ki so nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi in katera bi lahko dolžnica zato uveljavljala že v (rednem) ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ne pa šele v ugovoru po izteku roka.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZIZ člen 24, 24. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5. ZGD-1 člen 425/2, 425/2.
uveljavljanje terjatve zoper družbenika izbrisane družbe - rok - ustavitev izvršbe - nov predlog za izvršbo po izteku prekluzivnega roka
Res je bil sicer prvotni izvršilni postopek pravnomočno končan z ustavitvijo izvršbe s sklepom z dne 20.4.2006, pravnomočnim 4.5 2006, vendar pa po mnenju pritožbenega sodišča to ne pomeni, da je hkrati z ustavitvijo prvega izvršilnega postopka ugasnila tudi terjatev upnika do družbenice zaradi izteka enoletnega roka od objave izbrisa družbe iz registra.
Pravna podlaga za odločanje o stroških postopka v postopkih vrnitve zaplenjenega premoženje predstavlja določba 1. čl. ZIKS-H v zvezi z določbami 12. poglavja ZPP.
statusno pravo - stvarno pravo - zavarovanje terjatev
VSL0055576
ZN člen 47, 48, 47, 48. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 278/2, 272, 272/1, 272/2, 278/2. ZNVP člen 16, 16. OZ člen 55, 58, 90, 55, 58, 90. ZGD-1 člen 330, 330/1, 330/2, 330, 330/1, 330/2.
prodaja delnic - prenos premoženja družbe - pogodba o prenosu premoženja družbe - sklep skupščine o prenosu premoženja družbe - trajanje začasne odredbe - kavzalnost prenosa nematerializiranega vrednostnega papirja - notarski zapis
Pravno odločilno dejstvo je, da je na strani prvotožeče stranke šlo za prenos najmanj 25 % njenega premoženja. O slednjem skupščina ni odločala. Zato niso bili izpolnjeni vsi pogoji, predpisani v 330. členu ZGD-1.
odpravnina - dejanski koncern - odpoklic poslovodje - utemeljen razlog - pravni standard
Dolžnost družbe iz 3. odst. 449. čl. ZGD, da poslovodji izplača odpravnino, predstavlja po drugi strani pravico poslovodje, da odpravnino uveljavlja, če je bil odpoklican brez utemeljenega razloga. Glede na to je v sporu, kakršen je obravnavani, družba - tožena stranka - tista, ki mora dokazati obstoj konkretnih razlogov, ki so utemeljevali tožnikov odpoklic.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je v obravnavanem primeru upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo kot ločitveni upnik in predlagal poplačilo svoje terjatve na podlagi hipoteke, ki jo je pridobil že v letu 2005.