ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. KPND člen 31. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev
Ker tožena stranka ni upoštevala kriterijev, ki so določeni v kolektivni pogodbi, ampak je tožnico kot presežno delavko določila na podlagi drugih kriterijev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZPP člen 8, 76, 76/3, 189, 328, 328/1, 337, 337/1. OZ člen 46, 46/2, 76, 76/3. SPZ člen 153. ZGD člen 35.
litispendenca - dejanska in pravna podlaga zahtevka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - prosta presoja dokazov v pravdnem postopku
Glede na različno dejansko in pravno podlago litispendenca (189. člen ZPP) ni podana.
Pravdno sodišče po razveljavitvi sklepa o izvršbi odloča o utemeljenosti uveljavljene denarne terjatve tožeče stranke na podlagi celotnega dokaznega postopka, ki ga izvede, pri čemer se listine, ki so bile podlaga za izvršilni postopek, presojajo v sklopu ostalih izvedenih dokazov (8. čl. ZPP) in njihova eventuelna formalna pomanjkljivost ne bi mogla vplivati na pravilnost odločitve.
ZJC člen 40. ZPP člen 451, 452, 458, 458/1, 480, 495, 495/1.
vzdrževanje javnih cest - spor majhne vrednosti - prepozno navajanje dejstev
Šele na prvem naroku za glavno obravnavo je podala ugovor zastaranja z utemeljitvijo, da je od nastanka škode pa tudi od sestave cenilnega zapisnika preteklo več kot 3 leta. Ta dejstva pa so bila uveljavljena prepozno in jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo, glede na 451. in 452. čl. ZPP, po katerih mora tožena stranka v sporu majhne vrednosti vsa dejstva navesti že v odgovoru na tožbo oziroma še v eni pripravljalni vlogi kot odgovoru na vlogo tožeče stranke.
ZOR člen 277, 277. ZUstS člen 44, 44. ZIZ člen 67, 68, 67, 68. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
zamudne obresti - nasprotna izvršba
V konkretni zadevi o dolžnikovi obveznosti plačila zamudnih obresti ni bilo le pravnomočno odločeno po temelju, to je v pravdi (o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo še ne more biti pravnomočno odločeno, ker trenutek plačila vnaprej ni znan oziroma določen), marveč je o višini te terjatve s pravnomočnim sklepom z dne 24.6.2002, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo, odločilo izvršilno sodišče, ki je pri tem na dan plačila oziroma prisilne izterjave (24.2.2003) upoštevalo vsa relevantna pravila, ki so tedaj urejala višino zamudnih obresti, upoštevaje ob tem tedanjo celotno zakonsko ureditev zamudnih obresti. Takrat pa pravilo ne ultra alterum tantum, ki je bilo vsebovano v določbi 376. čl. OZ, za konkreten primer ni veljalo, pač pa se je zanj uporabljala določba 277. čl. ZOR (glede na določilo 1060. čl. OZ), ki je dopuščala tek zamudnih obresti tudi po tem, ko so te že presegle glavnico.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 177. KZ člen 181, 181/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom za odpoved – pisna obdolžitev
Tožena stranka je za kršitev izvedela najkasneje, ko je tožniku podala pisno obdolžitev, saj je v pisni obdolžitvi natančno opisala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja spolnega nasilja. Iz tega razloga bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati v nadaljnjih 15-ih dneh, da bi bila zakonita.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni prekoračila subjektivnega roka za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj rok ni pričel teči z obvestilom sindikatu in svetu delavcev po ZSDU, pač pa tedaj, ko je konkretno določila, za koliko delavcev se bo na posamičnih delovnih mestih zmanjšalo število zaposlenih. Pred tem je zgolj izvajala splošne strokovne ocene in analize.
Pojem menična izjava ima v meničnem pravu poseben pomen: gre za izjavo volje na menici, menične izjave in menica pa tvorijo skladno načelu inkorporacije celoto.
Pomen izdaje spornih bianko menic za nastanek obveznosti druge tožene stranke, kakršen je razviden iz razlogov izpodbijane sodbe, pa je zmoten, ker bianko menica, zato ker nima vseh bistvenih sestavin, ki jih kot take predpisuje ZM, ne ustvarja meničnopravnih obveznosti.
umik predloga za izvršbo - ugovor - pravni interes
Sodišče ustavi postopek v delu, v katerem je bil predlog za izvršbo umaknjen in ugovor glede istega dela zavrže, če je bil ugovor vložen pred delnim umikom izvršbe, ker glede tega dela ugovora dolžnik nima več pravnega interesa.
ZPP člen 199, 199/1, 201, 201/1, 453, 458, 458/1, 199, 199/1, 201, 201/1, 453, 458, 458/1. OZ člen 323, 944, 965, 965/1, 1050, 323, 944, 965, 965/1, 1050.
prenovitev - novacija - poravnava - namen kot oblika krivde - stranski intervenient - pravica do pritožbe proti odločitvi o stroških
Sporazum ureja razmerja med pogodbenima strankama za primer prenehanja Pogodbe, in sicer tako, da drugače opredeljuje njune medsebojne obveznosti kot v Pogodbi z dne 31. 5. 1996. Pritožbeno sodišče razume Sporazum kot prenovitev (323. člen OZ) in ne kot poravnavo (1050. člen OZ). V besedilu Sporazuma namreč ni zaznati, da bi pogodbeni stranki z njim po poti (1) vzajemnega popuščanja odpravljali (2) negotovost ali spor glede kakšnega njunega pravnega (odškodninskega) razmerja, kar je oboje bistveno za poravnavo (1050. člen OZ).
Pritožba stranskega intervenienta proti odločitvi o stroških postopka ni dovoljena. Intervenient ni stranka in njegov interes je le v tem, da stranka, ki se ji je pridružil, v pravdi zmaga (1. odstavek 199. člena ZPP). Zato se je v teoriji izoblikovalo stališče, da sme intervenient opravljati le tista dejanja, ki so v okviru zahtevka, ki ga stranka uveljavlja ali proti kateri se tak zahtevek uveljavlja. Z zahtevkom je treba razumeti zahtevek za odločitev o glavni stvari. Sklep o stroških je v obravnavanem primeru akcesoren odločitvi o glavni stvari, saj ga je sodišče prve stopnje utemeljilo s 3. odstavkom 154. člena ZPP.
ZIZ člen 29, 29/4, 178, 178/4, 29, 29/4, 178, 178/4. ZPP člen 253, 253/3, 253, 253/3.
vrednost nepremičnin - cenitev - pripombe
Sodišče je dolžno pisno izdelano izvedeniško mnenje vročiti strankam. Če te na izvedeniško mnenje nimajo pripomb, je tako izdelano mnenje podlaga sodišču za ugotovitev vrednosti nepremičnine po 178/II ZIZ.
Pri zamudni sodbi se ocenjuje pasivnost toženca kot priznanje dejanskih trditev tožeče stranke. Sodišče zato ne ugotavlja dejanskega stanja in ne izvaja v tožbi predlaganih dokazov, ampak le preizkusi, če so izpolnjeni pogoji iz I. odstavka 318. člena ZPP.
Ker je umik pritožbe vložila oseba, ki ni bila pravno veljavno imenovana na mesto zakonitega zastopnika tožene stranke, njen umik pritožbe ni dovoljen (2. odstavek 334. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 343. člena ZPP).
Po določbi 1. odstavka 366. člena ZGD lahko delničar, ki je bil navzoč na skupščini, izpodbija sklep skupščine samo, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi. Beseda "takoj" namreč ne pomeni, da je potrebna napoved izpodbijanja takoj po sprejetju sklepa, temveč da je potrebna napoved takoj, na istem sklicu skupščine.
Zakon kot edino omejitev pooblastil zakonitega zastopnika, ki učinkuje tudi proti tretjim, ureja institut skupnega zastopanja. Vsakršna drugačna omejitev učinkuje le v notranjih razmerjih med družbeniki.
krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - delo na urgenci
Delo zdravstvenega tehnika na urgentnem oddelku bolnišnice samo po sebi ni nevarno, zlasti, če niso ugotovljene okoliščine, ki bi predstavljale večjo nevarnost od običajne pri delu s strankami. Ker ni bilo ugotovljeno, da je bil pacient, ki je tožnika udaril, vinjen, drogiran, posebno agresiven ali imel kakšne druge posebne lastnosti, tožnikov poklic ne predstavlja dela s povečano nevarnostjo.
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih člen 7.
javni uslužbenec – plača – dodatek za vodenje in poveljevanje
Pogoje za priznanje dodatka za vodenje in poveljevanje določa Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih, pri čemer le odločitev o višini dodatka (glede na stopnjo odgovornosti do 10 %) prepušča delodajalcu. Ker delodajalcu ne prepušča odločitve, ali bo delavcu, ki izpolnjuje pogoje iz uredbe, dodatek priznal ali ne, je tožnik do vtoževanega dodatka ob ugotovitvi, da je opravljal delo vodje organizacijske enote, upravičen.
Do zatrjevanih nepravilnosti pri prodaji nepremičnine ni prišlo, saj je sodišče prve stopnje s tem, ko je naknadno ugotovilo, da ponudnica ni plačala varščine tri delovne dni pred dražbo in tej ponudnici onemogočilo nadaljnje sodelovanje na dražbi, poskrbelo za pravilno in zakonito izvedbo dražbe.
Ker odločba o odobritvi pravnega posla še ni postala dokončna, je sodišče prve stopnje preuranjeno izdalo sklep o domiku nepremičnine.
upravnik večstanovanjske hiše - dolžnost upravnika večstanovanjske hiše
Že po 5. točki 1. odstavka 50. člena SZ je upravnik pooblaščen sprejemati plačila etažnih lastnikov in plačevati obveznosti iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami (prim. še 2. odstavek 48. člena SZ). V zvezi s tem je že v 1. odstavku 71. člena SZ določena tudi njegova dolžnost, da brez odlašanja izpolni zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika. In prav na tej podlagi tožeča stranka od tožene stranke terja plačilo, sklicujoč se na svoj poziv toženi stranki z dne 17. 11. 2005, naj sporoči oziroma posreduje podatke o etažnih lastnikih, ki niso plačali svojega dela obveznosti, kar je skladno z 2. odstavkom 71. člena SZ potrebno tožniku za vložitev tožbe zoper tiste etažne lastnike, ki svojega dela obveznosti niso poravnali. Ker teh podatkov od tožene stranke tožeča stranka ni prejela, je zato utemeljeno sklepala, da je tožena stranka v celoti od etažnih lastnikov prejela plačila, ni pa izpolnila svoje obveznosti posredovanja plačila izpolnitve zapadle obveznosti do tožeče stranke. Drugače povedano: Tožeča stranka je utemeljeno sklepala, da tožena stranka v nasprotju s 1. odstavkom 71. člena SZ zadržuje od etažnih lastnikov zbrana sredstva, prejeta za poplačilo tožeče stranke. Zatrjevanega dejstva poziva tožeče stranke toženi stranki na posredovanje podatkov o neplačnikih in neposredovanja teh podatkov tožeči stranki tožena stranka ni prerekala, kot tudi ne, da je na navedeni poziv odgovorila zgolj z navedbo, da računi niso pravilni.
ZIZ člen 170, 244, 170, 244. SPZ člen 135, 143, 135, 143. ZZK-1 člen 40, 46, 49, 40, 46, 49.
zastavna pravica - vknjižba po uradni dolžnosti - vknjižba hipoteke
Vknjižba hipoteke se dovoli na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice.
učinki začetka stečajnega postopka - ovira za vpise - zaznamba izvršbe
Začetek stečajnega postopka ni ovira za dovolitev vpisov v zemljiško knjigo, če je zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis prejelo pred dnevom začetka stečajnega postopka.
Zaznamba izvršbe se lahko dovoli kljub začetku stečajnega postopka, saj ni zajeta med taksativno naštetimi vrstami vpisov v II. odstavku 94. člena ZZK-1. Tudi v opisu 5. točke citiranega odstavka, ki določa prepoved zaznambe drugih pravnih dejstev iz 10. točke 22. člena ZZK-1, ni zajeta zaznamba izvršbe, saj je le-ta izrecno urejena v 6. točki 22. člena ZZK-1.
Tožeča stranka mora dokazati, da je nepremičnino vso priposestvovalno dobo uporabljala v dobri veri kot lastnica. Ker pa je že sama navajala, da dvorišče ni bilo razdeljeno in da naj bi ga skupaj uporabljali vsi prebivalci, ni mogla biti v dobri veri, da je lastnica. Za pritožbo je sporno vprašanje, ali je bila posest ves čas dobroverna. Tožena stranka v tej smeri ni imela nobenih navedb in ker se dobra vera domneva, sodišču prve stopnje v zvezi z dobro vero ni bilo treba raziskovati ničesar. Pravilno je zato odločilo, da je bila posest vse trajanje priposestvovalne dobe dobroverna.
solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - privolitev v prikrajšanje - nemožnost uporabe nepremičnine
1. Pravna podlaga je določilo 219. čl. tedaj veljavnega ZOR (enako 196. člen sedaj veljavnega OZ), ki določa, da če nekdo tujo stvar uporabi v svojo korist, lahko imetnik, ne glede na pravico do odškodnine in tudi, če te pravice nima, zahteva od njega, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Tožnik je trdil med postopkom, da ga je toženec neupravičeno izključil iz uporabe solastnih nepremičnin. Od spora dalje so nepremičnine predstavljale za toženca tujo stvar v obsegu tožnikovega solastnega deleža. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali toženec tožnika od avgusta 2003 dalje v celoti izključil iz uporabe in posesti solastnih nepremičnin. Če bi se te navedbe izkazale za resnične, je toženec s tem kršil tožnikovo pravico do uporabe nepremičnin v sorazmerju z njegovim solastninskim deležem, zato bi moral tožniku plačati ustrezno odmeno od uporabe tuje stvari.
2. Vse, kar je toženec nudil tožniku, je bil izraz gostoljubja, prostovoljno brez namena, da tožnika zadolži. Zato dejstvo, da je tožnik pri tožencu tudi prespal in jedel, ne pomeni uporabe tuje stvari (toženčevega stanovanja) in prikrajšanja na strani tožnika ter okoriščanja na strani toženca, kot skuša prikazati pritožba.