Sodišče druge stopnje ima prav, da je bila z objavljeno primerjavo fotografij družin presežena primerjava metod politične propagande, ki jo po oceni novinarjev uporablja tožnik in njegova stranka S. in ki jo je uporabljal tudi Goebbels in nemška nacistična stranka, na kar res opozarja tekst nad fotografijama.

Dve fotografiji družin enakega formata in enake kompozicije, postavljeni druga ob drugi, prerasteta v večplastno primerjavo tožnikove družine z družino nacističnega zločinca in v tem smislu zaživita kot samostojna celota. Slika družine Goebbels pri bralcu ne vzpodbudi le razmišljanja o brezpogojni vdanosti zakoncev nacističnim idejam, Goebbelsovem položaju ministra za propagando, ki ga je imel v Nacistični stranki in njegovim idejam o politični propagandi. Vzpodbudi tudi razmišljanje o grozljivem nasprotju med družinsko idilo, ki jo prikazuje objavljena fotografija družine Goebbels in krutimi zgodovinskimi podrobnostmi o umoru njunih šestih otrok, ki naj bi jim po predhodni omamljenosti z morfijem Martha Goebbels v usta namestila ampule cianida, vse seveda ob vedenju in strinjanju moža. Prav ta strašljiva zgodovinska dejstva iz preteklosti družine Goebbels so tista pomembna okoliščina, ki opravljeno primerjavo kljub temu, da je tožnik politik in da naj bi bil namen objave kritika njegovih metod politične propagande, postavijo v povsem drugačen kontekst.