ZUS-1 člen 23, 24, 32, 102. ZPP člen 140, 140/2, 142, 142/1, 144. ZIZ člen 9, 42, 42/2, 71.
začasna odredba - vročanje - osebna vročitev - odklonitev sprejema - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - odklon sprejema pošiljke - odklon sprejema pošiljke po telefonu
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, in napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče, ni mogoče uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Če sodišče zmotno šteje vročitev za opravljeno in na odločbi potrdi pravnomočnost, je za take napake treba uporabiti določbo drugega odstavka 42. člena ZIZ. Le dosledno v skladu z določili ZPP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame, pravne posledice, kot jih določa ZPP.
Vročevalec je pustil sodno pisanje na mizi v pritožnikovi pisarni in ga ni vročil ne osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte ne drugemu zaposlenemu. Taka vročitev pa glede na zakonsko določbo po presoji Vrhovnega sodišča ni pravilna. Prav tako ni pravilno stališče, da nekdo, ki po telefonu „odkloni“ sprejem, odklanja sprejem pošiljke v smislu določb ZPP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKme-1 člen 56, 56/4, 56/5. ZUP člen 9, 10, 146. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 127, 127/2-5.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - neposredna plačila v kmetijstvu - pomembno pravno vprašanje - delna zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev - sklicevanje na kršitve ustavnih pravic - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja niso izpostavljena na zahtevani način iz 6. točke obrazložitve tega sklepa. Revident v bistvu z njimi le izraža nestrinjanje z zavrnitvijo dela zahtevka za izplačilo v drugi fazi postopka po predhodni odobritvi sredstev, pri tem pa niti ne navaja pravnega pravila oziroma pravil, ki naj bi bila kršena. Sklicevanje na kršitve ustavnih pravic, s čimer želi izkazati pomembnost posameznih vprašanj, zato na drugačno odločitev ne more vplivati. Določbe predpisov, ki so bile podlaga za odločitev, so jasne in ne potrebujejo razlage, izpodbijana odločitev pa od njih ne odstopa.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, se ne more uspešno sklicevati na odstop oziroma neenotnost sodne prakse glede tega vprašanja. Pri tem glede zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča niti ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja obeh zadev, v zvezi z zatrjevano neenotnostjo sodne prakse prvostopenjskega sodišča pa ni zadostil niti formalnim pogojem za dovoljenost revizije, saj ni predložil kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 77, 77/1, 78, 80, 81. ZZZDR člen 192.
predlog za delegacijo pristojnosti - vložila oseba brez procesne sposobnosti - brez odobritve zakonitega zastopnika
Sodišče predlog za delegacijo pristojnosti, ki ga vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in ga njen zakoniti zastopnik ne odobri, zavrže kot nedovoljenega.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - javni poziv - vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, saj ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, niti ni navedel okoliščin, ki bi bile pomembne za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
dovoljenost revizije - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - pomembno pravno vprašanje - nestrinjanje s pravno ureditvijo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje je le vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi, revident pa ne zatrjuje, da naj bi bilo materialno pravo, ki je bilo podlaga za odločitev v tej zadevi, zmotno uporabljeno, temveč v bistvu nasprotuje pravni ureditvi določenega področja, s postavljenim vprašanjem, ob katerem ni navedel niti pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, ne more uspešno izkazati obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentova vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev, čemur niti ne ugovarja, zato zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more uspešno uveljavljati z nasprotovanjem (v času odločanja upravnih organov) veljavni pravni ureditvi konkretnega področja in s tem povezanimi zatrjevanimi kršitvami ustavnih pravic.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - razvoj podeželja - vrednostni kriterij - ni pravica izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
dovoljenost revizije - status kmeta - revizija brez razlogov za dovoljenost
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
Ker revidentka v reviziji, ob tem, da ni navedla pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajala ne izkazala izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak je uveljavljala le revizijske razloge (zmotno uporabo materialnega prava) in bistvene kršitve določb postopka), ni izpolnila navedenega trditvenega in dokaznega standarda za dovoljenost revizije.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015227
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-1, 19/1-4. ZUS-1 člen 27, 27/1-3, 75, 75/2, 85, 85/1-1, 85/2. ZUP (1986) člen 9, 159, 159/2.
dovoljena revizija - denacionalizacija - ovire za vračanje v naravi - bistveno okrnjena možnost opravljanja dejavnosti javne službe - dejavnost vzgoje in izobraževanja - zdravstvena dejavnost - nezmožnost nadomestitve - kompleks - sredstva dokazovanja
Bistveno okrnjena možnost za opravljanje dejavnosti javne službe zaradi nemožnosti nadomestitve iz 1. točke prvega odstavka določbe ZDen je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Dejavnosti javnih služb iz navedene določbe ZDen (to je dejavnosti državnih organov in dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb) se glede na svojo naravo praviloma opravljajo v zgradbah. Če pa je te dejavnosti glede na njihovo naravo mogoče izvajati le v zgradbah z določenimi konstrukcijskimi značilnostmi in vgrajenimi napravami oziroma v zgradbah, ki izpolnjujejo določene funkcionalne standarde, ali če njihova narava terja določeno teritorialno lego, je takšne zahteve treba upoštevati tudi pri preizkusu možnosti nadomestitve podržavljene nepremičnine.
dovoljenost revizije - koncesije - gospodarska javna služba - vrednostni kriterij - navedba punctuma - ni pravica izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Navedba punctuma in navajanje ovrednotene cene storitev za izvajanje koncesije v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZFPPIPP člen 5, 52, 52/4, 277, 277/3, 391, 391/1-1, 391/1-2. ZPP člen 483, 483-6.
osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj v osebnem stečaju - pritožba - krajevna pristojnost - obdobje izpodbojnosti - izpodbojni in povračilni zahtevek
ZFPPIPP v četrtem odstavku 52. člena določa, da je za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Vendar pa pri pritožbi tožnika ni šlo za odločanje o pritožbi v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku (to je v postopkih zaradi insolventnosti iz 5. člena ZFPPIPP), temveč v postopku v sporu, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom nad tožnikom (6. točka 483. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pristojnost v takšnih sporih pa se ravna po 63. členu ZPP (to je po sodišču, ki vodi stečajni postopek).
ZFPPIPP v prvem odstavku 391. člena sicer določa, da je obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona v postopku osebnega stečaja zadnja tri leta (in ne zadnjih dvanajst mesecev) pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Vendar pa to ne velja pri vseh pravnih poslih ali drugih pravnih dejanjih, temveč le pri tistem pravnem poslu ali drugem pravnem dejanju, ki bi ga stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki bi imela v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe (1. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP), ali pri pravnem dejanju iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, to je pri pravnem dejanju, na podlagi katerega bi druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti (ki je izpodbojno ne glede na to, ali je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen) (2. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP).
Odškodninski zahtevek je zastaral pred začetkom obdobja izpodbojnosti 3. 1. 2011. Zato se Vrhovnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vsebine izpodbojne tožbe, do vprašanja, ali je bil tožnik v primeru zatrjevane opustitve pravnega dejanja (po tretjem odstavku 271. člena ZFPPIPP je izpodbojna le tista opustitev pravnega dejanja, »zaradi katere je stečajni dolžnik izgubil premoženjsko pravico«) hkrati z izpodbojnim zahtevkom (iz prvega odstavka 275. člena ZFPPIPP) dolžan uveljavljati tudi povračilni zahtevek (iz drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP) (za vrnitev prejetega oziroma za plačilo denarnega nadomestila). »Če zaradi uspešno uveljavljanega izpodbojnega zahtevka nastane povračilni zahtevek«, je namreč z izpodbojno tožbo (v roku šestih mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka) poleg izpodbojnega zahtevka treba uveljavljati tudi povračilni zahtevek (tretji odstavek 277. člena ZFPPIPP).
ZASP člen 81, 81/1, 130, 130/1, 153, 153/1, 153/2, 153/3.
povrnitev škode - odgovornost države - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev - tarifa za uporabo fonogramov - potrditev tarife po Uradu RS za intelektualno lastnino
Revidentu ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da je tožena stranka brez vsakega pravnega temelja zadrževala potrditev tarife. Nekdanja določba drugega odstavka 153. člena ZASP, po kateri je kolektivna organizacija predložila splošne tarife v odobritev URSIL-u, ni pomenila, da mora URSIL odobriti vsako predloženo tarifo, pač pa šele potem, ko presodi njeno primernost. Ker so uporabniki fonogramov dolžni po določbi prvega odstavka 130. člena ZASP plačevati „primerno“ nadomestilo, je morala presoja URSIL vsebovati tudi oceno o zneskovni primernosti tarife. Ne drži torej, da URSIL ne bi smel odlašati s potrditvijo splošne tarife tožeče stranke. Sam je ni mogel določiti, lahko pa je dajal pripombe na predloženo tarifo, dokler ne bi bila ustrezno popravljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnica sodišča druge stopnje kot stranka v postopku - poznanstvo med stranko v postopku in sodniki pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je predlagateljica višja sodnica višjega sodišča ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega okrožnega sodišča, ne more sama po sebi utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Predlagateljica pa ne navaja, da bi pri stikih s sodniki šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - neuporaba iste določbe v dveh primerljivih postopkih - procesni javni red - obstoj vzajemnosti
Bistveno je, da pritožnica prek obravnavane neenake uporabe procesnih določb v dveh primerljivih gospodarskih sporih ni izkazala takšne kršitve procesnih jamstev, ki bi preko pridržka javnega reda terjala odrek priznanja sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - javna korist - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka zaradi napake pooblaščenca
V sodni praksi je že izoblikovano in ustaljeno stališče, da poslovanje, ki izvira iz notranje sfere stranke, ne more predstavljati upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Notranja sfera stranke (tudi če gre za pravno osebo) ni upravičen vzrok v smislu prvega odstavka 116. člena ZPP. Vrhovno sodišče je večkrat tudi že pojasnilo, da je utemeljen vzrok lahko le tako ravnanje, na katerega stranka ali njen pooblaščenec ne more vplivati, ter da zato tudi napake pooblaščencev ne sodijo v to opredelitev.
Predpostavka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je obstoj pravnega interesa (drugi odstavek 374. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP), ki se pri tem pravnem sredstvu kaže v javnem interesu. Če ustaljena sodna praksa že obstaja in če je izpodbijana odločitev z njo skladna, javne koristi od odločitve Vrhovnega sodišča ni mogoče pričakovati.
Dokler ima upnik na voljo izpolnitveni zahtevek, ne more namesto njega uveljavljati odškodninskega, saj odškodninski zahtevek pride v poštev šele po prenehanju izpolnitvenega. Do prenehanja izpolnitvenega zahtevka, ne da bi bil izpolnjen, pa lahko pride po volji upnika le z razdrtjem ali odpovedjo pogodbe. Ker ima pri dvostranskih pogodbah upnik (tudi) pravico, da zaradi zamude pri izpolnitvi oziroma zaradi neizpolnitve od pogodbe odstopi, zakon določa, da (šele) z odstopom od pogodbe na mesto primarne pogodbene obveznosti stopi odškodninska obveznost (124. člen ZOR). Odškodnina v takšnem primeru pokrije izgubo, ki je nastala, ker pogodbi zvesta stranka ni dobila tistega, kar ji je bilo zagotovljeno s pogodbo.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke znaša 62.684,88 EUR, vrednost dajatvenega dela pa 9.374,87 EUR, noben pa ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zavrženje predloga za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - stranke postopka
Predlagateljica v obravnavani zadevi ni stranka postopka (niti pristojno sodišče), temveč je zgolj v sorodstveni oziroma zakonski zvezi s pravdnimi strankami. Na podlagi določil 67. člena ZPP tako ni upravičena za vložitev predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 36.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - vsebina tuje sodne odločbe - javni red - razlogi za zavrnitev priznanja
Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je bila žrtev prevare s strani predlagateljice in njegovih posrednikov. Ker tuje sodne odločbe pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine, ta pritožbeni razlog ne more biti upošteven.
ZMZPP člen 111. ZPP člen 111, 111/1, 111/3. ZNP člen 37. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 43, 43/5.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - roki - računanje rokov - rok, določen v mesecih
Iz drugega stavka tretjega odstavka 111. člena ZPP, izhaja, da so roki določeni v mesecih, upoštevaje število dni v posameznem mesecu, lahko različno dolgi. Z besedo mesec je, ne glede na število dni, mišljen koledarski mesec.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sin sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - zavrženje predloga - predlagatelj
Predlagateljica v obravnavani zadevi ni stranka postopka (niti pristojno sodišče), temveč je zgolj v sorodstveni oziroma zakonski zvezi s pravdnimi strankami. Na podlagi 67. člena ZPP tako ni upravičena za vložitev predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.