ZUS-1 člen 23, 24, 32, 102. ZPP člen 140, 140/2, 142, 142/1, 144. ZIZ člen 9, 42, 42/2, 71.
začasna odredba - vročanje - osebna vročitev - odklonitev sprejema - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - odklon sprejema pošiljke - odklon sprejema pošiljke po telefonu
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, in napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče, ni mogoče uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Če sodišče zmotno šteje vročitev za opravljeno in na odločbi potrdi pravnomočnost, je za take napake treba uporabiti določbo drugega odstavka 42. člena ZIZ. Le dosledno v skladu z določili ZPP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame, pravne posledice, kot jih določa ZPP.
Vročevalec je pustil sodno pisanje na mizi v pritožnikovi pisarni in ga ni vročil ne osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte ne drugemu zaposlenemu. Taka vročitev pa glede na zakonsko določbo po presoji Vrhovnega sodišča ni pravilna. Prav tako ni pravilno stališče, da nekdo, ki po telefonu „odkloni“ sprejem, odklanja sprejem pošiljke v smislu določb ZPP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKme-1 člen 56, 56/4, 56/5. ZUP člen 9, 10, 146. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 127, 127/2-5.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - neposredna plačila v kmetijstvu - pomembno pravno vprašanje - delna zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev - sklicevanje na kršitve ustavnih pravic - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja niso izpostavljena na zahtevani način iz 6. točke obrazložitve tega sklepa. Revident v bistvu z njimi le izraža nestrinjanje z zavrnitvijo dela zahtevka za izplačilo v drugi fazi postopka po predhodni odobritvi sredstev, pri tem pa niti ne navaja pravnega pravila oziroma pravil, ki naj bi bila kršena. Sklicevanje na kršitve ustavnih pravic, s čimer želi izkazati pomembnost posameznih vprašanj, zato na drugačno odločitev ne more vplivati. Določbe predpisov, ki so bile podlaga za odločitev, so jasne in ne potrebujejo razlage, izpodbijana odločitev pa od njih ne odstopa.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, se ne more uspešno sklicevati na odstop oziroma neenotnost sodne prakse glede tega vprašanja. Pri tem glede zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča niti ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja obeh zadev, v zvezi z zatrjevano neenotnostjo sodne prakse prvostopenjskega sodišča pa ni zadostil niti formalnim pogojem za dovoljenost revizije, saj ni predložil kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 77, 77/1, 78, 80, 81. ZZZDR člen 192.
predlog za delegacijo pristojnosti - vložila oseba brez procesne sposobnosti - brez odobritve zakonitega zastopnika
Sodišče predlog za delegacijo pristojnosti, ki ga vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in ga njen zakoniti zastopnik ne odobri, zavrže kot nedovoljenega.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - javni poziv - vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, saj ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, niti ni navedel okoliščin, ki bi bile pomembne za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
dovoljenost revizije - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - pomembno pravno vprašanje - nestrinjanje s pravno ureditvijo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje je le vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi, revident pa ne zatrjuje, da naj bi bilo materialno pravo, ki je bilo podlaga za odločitev v tej zadevi, zmotno uporabljeno, temveč v bistvu nasprotuje pravni ureditvi določenega področja, s postavljenim vprašanjem, ob katerem ni navedel niti pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, ne more uspešno izkazati obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentova vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev, čemur niti ne ugovarja, zato zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more uspešno uveljavljati z nasprotovanjem (v času odločanja upravnih organov) veljavni pravni ureditvi konkretnega področja in s tem povezanimi zatrjevanimi kršitvami ustavnih pravic.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - razvoj podeželja - vrednostni kriterij - ni pravica izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
dovoljenost revizije - status kmeta - revizija brez razlogov za dovoljenost
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
Ker revidentka v reviziji, ob tem, da ni navedla pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajala ne izkazala izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak je uveljavljala le revizijske razloge (zmotno uporabo materialnega prava) in bistvene kršitve določb postopka), ni izpolnila navedenega trditvenega in dokaznega standarda za dovoljenost revizije.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015227
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-1, 19/1-4. ZUS-1 člen 27, 27/1-3, 75, 75/2, 85, 85/1-1, 85/2. ZUP (1986) člen 9, 159, 159/2.
dovoljena revizija - denacionalizacija - ovire za vračanje v naravi - bistveno okrnjena možnost opravljanja dejavnosti javne službe - dejavnost vzgoje in izobraževanja - zdravstvena dejavnost - nezmožnost nadomestitve - kompleks - sredstva dokazovanja
Bistveno okrnjena možnost za opravljanje dejavnosti javne službe zaradi nemožnosti nadomestitve iz 1. točke prvega odstavka določbe ZDen je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Dejavnosti javnih služb iz navedene določbe ZDen (to je dejavnosti državnih organov in dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb) se glede na svojo naravo praviloma opravljajo v zgradbah. Če pa je te dejavnosti glede na njihovo naravo mogoče izvajati le v zgradbah z določenimi konstrukcijskimi značilnostmi in vgrajenimi napravami oziroma v zgradbah, ki izpolnjujejo določene funkcionalne standarde, ali če njihova narava terja določeno teritorialno lego, je takšne zahteve treba upoštevati tudi pri preizkusu možnosti nadomestitve podržavljene nepremičnine.
dovoljenost revizije - koncesije - gospodarska javna služba - vrednostni kriterij - navedba punctuma - ni pravica izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Navedba punctuma in navajanje ovrednotene cene storitev za izvajanje koncesije v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002785
ZFPPIPP člen 42, 442, 442/1, 442/10. OZ člen 364, 369.
dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost poslovodje odškodninska odgovornost članov poslovodstva - zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb - terjatev pravne osebe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Tudi v postopkih dopuščene revizije Vrhovno sodišče odloča o posamičnem sporu, zato presoja le tista pravna vprašanja, ki so odločilna za odločitev v zadevi, ne daje pa svetovalnih pravnih mnenj.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 34, 36, 40, 41, 43, 45, 45/2, 53. ZNP člen 19, 19/1. ZPP člen 214, 344.
priznanje tuje sodne odločbe - Uredba ES 44/2001 (Bruseljska uredba I) - odločba italijanskega sodišča - javni red - izvršljivost odločbe sodišča druge stopnje - sklep o stroških postopka - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave v postopku
43. člen Uredbe, ki se glasi: »Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložita pravno sredstvo[,]« je treba razlagati tako, da izključuje pravna sredstva zoper sklep o priznanju izvršljivosti, ki jih notranje pravo daje na voljo tretjim zainteresiranim osebam.
V skladu z ustavnosodnim stališčem mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, pri odločitvi, ali bo določeno vlogo vročalo nasprotni stranki, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave.
Uredba ES 44/2001 ne določa, da bi predlagatelj, ki razpolaga s sodbo instančnega sodišča, moral predložiti tudi odločbo sodišča nižje stopnje. Vrhovno sodišče zato pritrjuje sodišču nižje stopnje, da predlagatelj ni bil dolžan predložiti take odločbe, saj je tudi brez tega izpolnil zahteve iz 41. člena Uredbe. Vendar pa to ne pomeni, da bo instančna odločba dejansko v celoti izvršljiva. Ta riziko je nase prevzel predlagatelj sam, saj je zahteval zgolj razglasitev izvršljivosti instančne odločbe, ne pa tudi prvostopenjske odločbe.
Iz stroškovnega dela odločbe, katere izvršljivost je bila razglašena, pa samo po sebi ne izhaja očitno nasprotje z javnim redom (to je neskladnost s tako imenovanim mednarodnim javnim redom, ki sestoji iz tistih imperativnih pravnih norm in moralnih pravil, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve).
ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4. ZPSto-2 člen 42, 42/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje pravni osebi - vročanje v poštni predal na pošti - vročanje na naslov iz sodnega registra - predhodni postopek zaradi insolventnosti
Obstoj poštnega predala ne izključuje pravilnosti vročanja na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v sodni register.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - poznanstvo med pravdno stranko in sodniki pristojnega sodišča
Okoliščina, da je toženka v obravnavani zadevi višja sodnica Višjega sodišča v Mariboru ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega Okrožnega sodišča v Mariboru, ne more sama po sebi utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Predlagateljica pa ne navaja, da bi šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju.
avtorska pravica - imetnik avtorske pravice - fonogrami - pravica do nadomestila - pravica do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasno dovoljenje - individualno uveljavljanje avtorskih pravic - odločanje po prostem preudarku - diskrecijska pravica - postopek izdaje dovoljenja
Sama pravica do nadomestila imetnikom pravic na fonogramih ne nastane šele s podelitvijo dovoljenja kolektivni organizaciji. Vendar pa je uveljavitev te pravice mogoča le na način, določen v ZASP.
URSIL je z določitvijo roka in pogojev za začasno kolektivno uveljavljanje pravice ravnal v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZASP. Ker gre v primerih iz tretjega odstavka 189. člena ZASP zgolj za prehodno obliko kolektivnega upravljanja, je zakonodajalec URSIL za postopke izdaje začasnega dovoljenja podelil celo pravico odločanja po prostem preudarku. S tem je bil konkretiziran zgolj način izvrševanja avtorske pravice, ni pa bilo poseženo v samo pravico.
ZASP je v četrtem odstavku 189. člena izjemoma dopustil individualno uveljavljanje pravic, ki se sicer lahko po zakonu uveljavljajo samo kolektivno, vendar le, dokler URSIL ne izda dovoljenja za njihovo kolektivno uveljavljanje ali dokler ni sklenjena ustrezna kolektivna avtorska pogodba. To pomeni, da je bilo imetnikom pravic na fonogramih v vmesnem obdobju, ko ni bilo kolektivnega upravljanja pravice do nadomestila, omogočeno tudi njeno individualno uveljavljanje.
ZIZ člen 35, 166. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - izvršba - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnini - območje, na katerem leži nepremičnina
Dolžničina nepremičnina, ki je kot prva navedena v upničinem predlogu za izvršbo, se nahaja na območju katastrske občine Portorož, ki je v skladu s 43. točko 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (v nadaljevanju Zakon o območjih občin) spadala v območje občine Piran oziroma v območje sodnega okraja Piran in s tem v območje Okrajnega sodišča v Piranu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - kazenska prijava zoper sodnika - trajanje postopka - manjše sodišče
V postopku je iz opisanih razlogov do sedaj prišlo do izločitve tolikšnega števila sodnikov, da je - upoštevaje tudi naravo kaznivih dejanj, zaradi katerih so bile podane kazenske prijave in zahtevana oprava preiskovalnih dejanj; dejstvo, da gre za manjše sodišče; in nesorazmerno podaljševanje časa trajanja postopka - lahko podan dvom v objektivno nepristranskost celotnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zavrženje predloga za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - stranke postopka
Predlagateljica v obravnavani zadevi ni stranka postopka (niti pristojno sodišče), temveč je zgolj v sorodstveni oziroma zakonski zvezi s pravdnimi strankami. Na podlagi določil 67. člena ZPP tako ni upravičena za vložitev predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 36.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - vsebina tuje sodne odločbe - javni red - razlogi za zavrnitev priznanja
Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je bila žrtev prevare s strani predlagateljice in njegovih posrednikov. Ker tuje sodne odločbe pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine, ta pritožbeni razlog ne more biti upošteven.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke znaša 62.684,88 EUR, vrednost dajatvenega dela pa 9.374,87 EUR, noben pa ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP.