začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - otrokove koristi - zavarovanje koristi otrok - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - nasilje nad otrokom - nujni ukrep
Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskih postopkih je v tem, da se z njo uredi poseben položaj, v katerem so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Če deklici med sodnim postopkom ne bi imeli stikov z očetom, bi jima s tem nedvomno nastala težko popravljiva škoda.
izvedba naroka v odsotnosti stranke - nedovoljene pritožbene novote - kršitev pravice do obrambe
Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti tožene stranke na podlagi določbe 281. člena ZPP, ker je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, za odsotnost z naroka pa ni navedla opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče moralo narok preložiti. Teh dejstev tožena stranka ne izpodbija, navede pa, da je imela opravičljiv razlog za preložitev naroka in sicer, da je prišlo do resnejše okvare polnilne naprave električnega vozila, s katerim je potoval J. S. Te pritožbene trditve predstavljajo neupoštevne pritožbene novote, saj pritožnica ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navedla že v prošnji za preložitev naroka.
vpis spremembe družbenika v register - predlog za vpis spremembe - pogoji za vpis v register - odsvojitev poslovnega deleža - soglasje skupščine - konstitutiven učinek vpisa - zavrnitev predloga
Po določbi prvega odstavka 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. S pridobitvijo poslovnega deleža njegov imetnik sicer postane imetnik korporacijskih upravičenj, ki jih poslovni delež inkorporira, vendar jih v razmerju do družbe lahko uresničuje šele po vpisu v register.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - razlogi za zamudo roka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Bolezen staršev in posledično bivanje v tujini, na kar se je tožnik skliceval kot na upravičen razlog za zamudo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot nekaj, kar glede na ugotovljene okoliščine - da se na isto sklicuje tožnik oz. njegov zakoniti zastopnik v različnih postopkih že več let, česar v pritožbi ne zanika, ni nepričakovano, nenadno oz. nepredvidljivo. Predvsem pa pritožnik okoliščin, ki jih navaja, ni z ničemer konkretno dokazal.
Pravica do popravka omogoča posege v svobodo izražanja ter avtonomijo izdajateljev medijev oziroma odgovornih urednikov, ki je varovana v okviru svobodne gospodarske pobude. Ker gre za kolizijo različnih ustavnih pravic, je med njimi treba iskati pravično ravnovesje, kar je deloma opravil že zakonodajalec.
Četrti odstavek 26. člena ZMed opredeljuje, kakšna mora biti vsebina popravka. V ožjem smislu gre za zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, v širšem smislu pa za navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Če popravek vsebinsko ne ustreza tem merilom, to pomeni odklonitveni razlog za njegovo objavo iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Merilu mora ustrezati celotni popravek ter urednik ne more objaviti spremenjenega popravka, torej popravka brez dela besedila, za katerega meni, da ne izpolnjuje zakonskih meril.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00032002
ZOI-1 člen 8, 8/1, 12.
osebno ime - sprememba osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Deklica živi z materjo, dvema polsestrama in očimom v družinski skupnosti, kjer se vsi ostali člani pišejo A. Njen drugačen priimek izstopa iz vaškega lokalnega okolja, saj tam ni običajen, sprememba priimka pa bi olajšala prehode državne meje in urejanje uradnih zadev v ustanovah. Že tovrstni praktični razlogi izkazujejo podano korist otroka za spremembo njegovega priimka.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPSPP člen 26, 28.
notarski zapis najemne pogodbe - poslovni prostor - ugovor zoper sklep o izvršbi - odstop od najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - enostranska izjava o odstopu od pogodbe
ZPSPP razlikuje med odpovedjo najemne pogodbe in odstopom od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov. Za razliko od odpovedi pogodbe, ki jo je treba podati sodno, odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov učinkuje že od dneva, ko je prejemnik prejel odstopno izjavo. To pomeni, da za nastop oblikovalnega učinka prenehanja pogodbenih obveznosti iz najemne pogodbe zadostuje enostranska odstopna izjava najemodajalca.
Upnik je dolžniku vročil najprej obvestilo o zapadlosti in poziv k plačilu skupaj z obračunom in izpisom odprtih postavk, nato pa še pisno odstopno izjavo o odstopu od najemnih pogodb. S to izjavo je upnik pravno veljavno odstopil od najemnih pogodb, ki sta z vročitvijo izjave dolžniku prenehali veljati, prenehanje njune veljavnosti pa je nastopilo pred obdobjem, za katero upnik zahteva plačilo najemnin. Za izterjavo najemnin za april, maj in junij 2018 po povedanem upnik zaradi odstopa od najemne pogodbe (več) ne razpolaga z izvršilnim naslovom, kar predstavlja utemeljen ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev dolžnikovemu ugovoru.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - preizkus predloga za obnovo postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - vsebina predloga za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - konkretizirane trditve - razlogi za obnovo postopka - pravdna sposobnost
Toženec ni zadostil zahtevani vsebini predloga za obnovo. V njem ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je predlog vložen v zakonitem roku 30 dni.
lastninjenje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice - javna cesta - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje po ZLNDL - pravica uporabe - izguba posesti - dejanska uporaba - last občine - priposestvovanje na družbeni lastnini - odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini - odvzem pravice - plačilo odškodnine
Sodišče prve stopnje je sicer zmotno navedlo, da je tožničin zahtevek po pridobitvi lastninske pravice utemeljen tudi iz naslova priposestvovanja, saj se skladno z 29. členom ZTLR na stvari, ki je družbena lastnina, lastninska pravica ni mogla priposestvovati, priposestvovanje javnega dobra pa prepoveduje tudi prvi odstavek 44. člena SPZ. Je pa sodba sodišča prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu v delu, ki se nanaša na lastninjenje sporne parcele.
Toženci najkasneje od leta 1980 dalje, ko je bila zgrajena javna cesta, na tej parceli niso imeli več dejanske pravice uporabe, ki je bila podlaga za lastninjenje po ZLNDL. Že iz tega razloga je odločitev sodišča pravilna. Pravilna je tudi iz razloga, da toženci po določilih ZLNDL niso mogli postati lastniki sporne parcele, saj je bila ta parcela že pred sprejetjem tega zakona olastninjena po ZGJS. Skladno s 76. členom ZGJS je tožnica postala lastnica javne ceste. V postopku ni bilo prerekano, da so bili pogoji po 76. členu ZGJS podani, torej, da je bila izgradnja javne ceste financirana iz sredstev samoprispevka ali iz sredstev solidarnosti in vzajemnosti. Tožnica je torej lastninsko pravico na javni cesti pridobila po samem zakonu v postopku lastninjenja infrastrukturnih objektov.
ZPP člen 337, 337/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZDavP-2 člen 148.
ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - ničnost odločbe - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep Upravnega sodišča II U 346/2019-14 z dne 4. 12. 2019 vročen pooblaščenki upnice dne 11. 12. 2019. Upnica bi nepravilnosti o navedbah Upravnega sodišča v navedenem sklepu lahko uveljavljala že na naroku za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom dne 14. 1. 2020, vendar tega ni storila. Zato so vse njene pritožbene navedbe v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi nedovoljene pritožbene novote, saj upnica ni navedla, zakaj teh navedb ni podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče jih zato ne more upoštevati.
ZIZ člen 42, 42/1. ZPP člen 139, 139/5, 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev - dejanski naslov poslovanja družbe - naslov, vpisan v sodnem registru - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - načelo dobre vere in poštenja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - vročitev odgovora
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje, glede na podatke spisa pa je dolžnica ob vpogledu v spis že prejela fotokopije predloga za izvršbo, sklepa o izvršbi, vročilnice za dolžnico ter vlog A. d.d. Zahteva po (ponovni) vročitvi sklepa o izvršbi je zato neutemeljena.
Sodišče je upnikov odgovor na dolžničino vlogo dolžnici vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njenih predlogov za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in za vrnitev v prejšnje stanje pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa dolžnica ni mogla opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžnici kršena pravica do izjave v postopku.
ZPP člen 243, 254, 339, 339/1, 339/2. ZD člen 59, 61, 61/3.
neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - dokazni standard gotovosti - izvedensko mnenje - zastaralni rok
Četudi bi bilo pritrditi prvotoženki, da je sodišče prve stopnje s tem, ko se je pri svoji odločitvi oprlo na mnenje izvedenca tudi v delu, kjer je prekoračil svoja pooblastila oziroma podajal mnenje tudi izven svoje pristojnosti, kršilo določilo 243. člena ZPP, pa takšna kršitev predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ta pa je podana samo v primeru, če je vplivala na pravilnost oziroma zakonitost izdane sodne odločbe, kar mora pravdna stranka, ki takšno kršitev zatrjuje, tudi izkazati. Pritožba ima sicer prav, da se oporočna sposobnost domneva in da mora biti oporočiteljeva oporočna nesposobnost v času testiranja ugotovljena z gotovostjo, ne drži pa njen pritožbeni očitek, da v tem konkretnem primeru temu dokaznemu standardu ni bilo zadoščeno. Dokazni standard t.i. gotovosti za odločitev v pravdnem postopku se v skladu s sodno prakso udejanja s t.i. prepričanjem. Sodišče prve stopnje je glede na dejanske ugotovitve in zaključke v točki 41. obrazložitve izpodbijane sodbe tudi pravilno zaključilo, da je prvotoženka v smislu navedenega zakonskega določila nepoštena oseba in da se zato v tem primeru uporabi 20-letni zastaralni rok. Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je bil pokojni v času sestave oporoke dementen z ugotovljeno vsestransko dezorientiranostjo, da se ni zavedal dogajanja okoli sebe in da je sestava oporoke zanj prestavljala obremenjujočo situacijo, kjer je bilo njegovo funkcioniranje še toliko bolj oteženo, da se ob sestavi oporoke ni zavedal pravnih posledic podpisane oporoke, torej da podpisuje oporoko, s katero svojo celotno premoženje zapušča prvotoženki pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 59. člena ZD, nadalje še pravilno zaključilo, da pokojni ob sestavi oporoke z dne 14. 7. 2000 ni bil oporočno sposoben in je posledično zaradi oporočne nesposobnosti oporočitelja tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za razveljavitev oporoke
odvzem upravičenj za vodenje poslov ali zastopanje družbeniku - nedovoljen predlog - zavrženje predloga - družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - analogna uporaba pravil - temeljni namen zakona - osebna družba - kapitalska družba - vodenje poslov in odločanje - odgovornost poslovodstva - stroški odgovora na pritožbo - nepravdni postopek
Institut odvzema upravičenja za vodenje poslov ali zastopanje družbeniku, ki izhaja iz 1. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1 je zakonsko predviden in mogoč le za družbe z neomejeno odgovornostjo.
Že temeljno zakonsko razlikovanje med lastnostmi ene in druge oblike gospodarske družbe, ne dovoljuje analogne uporabe zakonskih določb, ki veljajo pri družbi z neomejeno odgovornostjo tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo, ne glede na zatrjevano specifičnost konkretne situacije. Ravnanje, ki ga zasleduje pritožba, bi bilo v nasprotju z osnovnim zakonskim konceptom razlikovanja osebnih in kapitalskih družb.
vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - rok za odgovor na tožbo - zamuda roka za odgovor na tožbo - splošno znano dejstvo - opravičljiva zamuda - pravica do svobodne izbire odvetnika - potni stroški - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - potrebni stroški
Četudi drži, da vsaka krivda stranke v zamudi načeloma preprečuje vrnitev v prejšnje stanje, pa to pravilo ni povsem brez izjem. Upravičenost vzrokov se ne presoja povsem objektivno, temveč je treba upoštevati tudi subjektivne okoliščine na strani predlagatelja; treba je ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na strani stranke, in nato oceniti, ali je takšni stranki mogoče očitati, da je zakrivila zamudo.
Dejstvo, da so v različnih vrstah postopkov (v konkretnem primeru gre za redni pravdni postopek in postopek v sporu majhne vrednosti) določeni različni roki za odgovor na tožbo in da se torej lahko zgodi, da ima stranka, ki je tožena pred istim sodiščem v več zadevah, v različnih zadevah različne roke za odgovor na tožbo, po prepričanju pritožbenega sodišča ni splošno znano.
Stranka do povrnitve odvetnikovih potnih stroškov na sodišče ni upravičena takrat, ko si izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sodišča.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Ukrep nadomestne izvršitve kazni zapora ne bi bil smotrn, saj tudi po oceni pritožbenega sodišča teža storjenega oziroma storjenih kaznivih dejanj, stopnja krivde in dejstvo, da si je obsojenec z izvršitvijo kaznivega dejanja prilastil 56.418,38 EUR, ki jih oškodovani družbi vse do danes ni vrnil, nikakor ne dopušča izvršitve zaporne kazni na način, kot je to predlagal obsojenec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00034085
ZPP člen 8, 215, 286, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2. OZ člen 459, 459/1, 468, 468/3, 131, 131/1, 6, 6/1. ZVPot člen 7, 33.
odgovornost za stvarne napake - skrbnost dobrega gospodarja - dokazno breme - odgovornost proizvajalca stvari z napako - navodila za uporabo - potrošnik
Tožnik pravilno navaja, da je v skladu s 1. točko prvega odstavka 459. člena OZ na njem dokazno breme glede obstoja stvarne napake, torej da predmetna hidroizolacijska masa ni imela lastnosti, potrebnih za njeno običajno rabo ali za promet, zmotno pa ob tem zaključuje, da je to njegovo edino dokazno breme, pa tudi da mu je obstoj te stvarne napake uspelo dokazati oziroma da je bil dokazan že s tem, da se je masa luščila in so na njej nastali mehurji. Poleg obstoja stvarne napake mora namreč tožnik kot oškodovanec v skladu z določilom 3. odstavka 468. člena OZ, ki določa, da odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, v zvezi s 1. odstavkom 131. člena OZ, pa tudi v skladu s 7. členom ZVPot, ki določa, da mora oškodovanec dokazati napako, škodo in vzročno zvezo med njima, temu dokaznemu bremenu pa ni zadostil, saj ni dokazal niti stvarne napake niti vzročne zveze, oziroma je tožena stranka, na katero se je prevalilo dokazno breme, dokazala, da je bil vzrok luščenja in nastajanja mehurjev drugje, t.j. v (preveliki) vlagi podlage, na katero se je masa nanašala. Ta dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo s potrebno zanesljivostjo, ko se je na podlagi izvedenih dokazov prepričalo o njihovem obstoju, saj se dokazni standard t.i. gotovosti za odločitev v pravdnem postopku v skladu s sodno prakso in pravno teorijo udejanja s t.i. prepričanjem. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da so bila v tem konkretnem primeru tehnična navodila za vgradnjo hidroizolacijske mase popolna, razumljiva in povsem jasna, saj so določala, da mora biti (betonska) podlaga pred nanosom mase čvrsta, čista in suha.
ZIZ člen 9, 9/3, 29b. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 117, 117/4, 120, 120/1, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega procesnega dejanja - prepozna pritožba - vročitev s fikcijo - obvestilo o poskusu vročitve - tek rokov - potek roka na dela prost dan
Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrglo kot nedovoljen, saj dolžnik skupaj s predlogom ni opravil tudi zamujenega dejanja.
Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev s fikcijo za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, odkar je bilo dolžniku puščeno obvestilo, prejema katerega v pritožbi niti ne zanika.
Sobote, nedelje, prazniki in drugi dela prosti dnevi na tek rokov ne vplivajo, pač pa rok na te dneve ne more poteči.
Glede na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje: da pločnik ni bil očiščen, da je tožnik zaznal, da so tla spolzka in je zato hodil tik ob steni, počasi in previdno in da je imel obute zimske čevlje s profilom, je pravilen zaključek, da tožnik ni soprispeval k nastanku škode.
narok za izrek kazenske sankcije - obvezna obramba - navzočnost zagovornika - narok v nenavzočnosti - zagovornik po uradni dolžnosti - nadomeščanje odvetnika na naroku - odvetniški kandidat - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Narok za izrek kazenske sankcije je bil opravljen brez oseb, katerih navzočnost je po zakonu obvezna. Za odvetnika, ki je bil obtoženki postavljen po uradni dolžnosti, je bil prisoten le odvetniški kandidat, zato ni mogoče trditi, da je bil na naroku zagovornik navzoč. Drugače kakor za zagovornika, ki si ga obtoženi vzame sam in ga v skladu s četrtim odstavkom 67. člena ZKP lahko nadomesti odvetniški kandidat, peti odstavek 70. člena ZKP določa, da se za zagovornika po uradni dolžnosti lahko postavi samo odvetnik. Nadomeščanje zagovornika po odvetniškem kandidatu se torej nanaša le na zagovornika po pooblastilu.