Pravilno tolmačenje sodne poravnave pokaže, da so se z njo dediči v celoti dogovorili glede dedovanja po zapustniku, kar očitno pomeni, da je bilo med njimi ugotovljeno, da je dedič F. V. za časa življenja zapustnika od njega prejel darilo, ki presega njegov nujni delež, v nasprotnem do odpovedi s strani tega dediča, kot je navedeno v III. točki sodne poravnave, ne bi prišlo.
Ker se skladno s prvim odstavkom 46. člena ZD vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršnikoli način dobil v dar od zapustnika, nujni dedič pa je zakoniti dedič, in ker je dedič F. V. za časa življenja zapustnika prejel darilo, zaradi katerega se je s sklenitvijo sodne poravnave odpovedal morebitni dopolnitvi nujnega deleža, dednih pravic po zapustniku nima več.
razmerja med starši in otroki - določitev višine preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Preživljalec mora sicer storiti vse, da si izboljša in izkoristi svoje pridobitvene zmožnosti, vendar tožnik utemeljeno navaja, da je po prenehanju potrebe po delu na prejšnjem delovnem mestu brez odlašanja sprejel delo na drugem delovnem mestu, čeprav za nižjo plačo. Ne drži sicer, da od nikogar ni mogoče pričakovati, da bi moral delati dodatno delo, ob navedeni dolžnosti preživljalca, da izkoristi vse pridobitne možnosti, da bo lahko izpolnil dolžnost preživljanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00033232
ZIZ člen 58, 58/4. ZPP člen 78, 79, 79/1, 86, 86/1, 87, 87/1, 105, 105/2, 108, 108/5, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 32, 32/1.
ugovor - podpis ugovora - poziv k dopolnitvi - zastopanje družbe - pravilnost zastopanja - upravičena oseba - vročitev poziva za dopolnitev vloge - vročilnica kot javna listina - nepopoln ugovor - zavrženje ugovora kot nepopolnega
Ugovor je bil sicer res podpisan in žigosan, vendar pa je bil poleg navedbe firme dolžnika in njegovega žiga le nečitljiv lastnoročni podpis, iz katerega ni razvidno, kdo je ugovor podpisal v imenu dolžnika, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja oziroma preveriti, ali je ugovor v imenu dolžnika vložila za to upravičena oseba. Ker torej ni bilo razvidno, kdo je ugovor vložil in podpisal v imenu dolžnika in v kakšnem razmerju je ta oseba z dolžnikom, ni bilo mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja dolžnika, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno pozvalo k dopolnitvi ugovora.
Samo s pavšalnim zatrjevanjem, da pozivnega sklepa ni prejel, dolžnik ni uspel izpodbiti vročitve, ki izhaja iz vročilnice kot javne listine.
spor majhne vrednosti - odločanje brez glavne obravnave - konkretizirano prerekanje dejstev - neprerekana dejstva - trditvena podlaga - pravica do plačila - pregled in potrditev izvršenega dela
Tožeči stranki ni bilo treba dokazati, da so bila dela potrjena s strani tožene stranke, pač pa le, da jih je tožena stranka naročila in da jih je tožeča stranka opravila. Potrditev tožene stranke bi zgolj olajšala dokazovanje oprave teh del. Trditve tožeče stranke pa so bile tudi dovolj konkretizirane, da bi jim tožena stranka lahko konkretizirano ugovarjala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033946
ZPP člen 30, 30/1, 150, 150/1, 154, 154/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 358. OZ člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 39, 39/4, 86, 87, 87/2, 193. ZPP-E člen 125, 125/3. SPZ člen 10, 28. Odvetniška tarifa (2015) člen 46, 46/2.
ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - nova dejstva in dokazi - nedopustna podlaga pogodbe - nepoštenost ravnanja - neopravičljiva zmota - neskrbnost pri podpisu pogodbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - posestno stanje - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja - slaba vera - vsebina sklepa o dedovanju - predmet zapuščine - dediščinska skupnost - vpogled v drug sodni spis - nesklepčnost trditev - informativni dokaz - nedopustne pritožbene novote - nepoštenost pridobitelja - zakonske zamudne obresti od prejema kupnine
Da je tožnica že vrsto let vedela za problematiko neurejenega zemljiškoknjižnega stanja za sporno nepremičnino, še ne vodi k zaključku, da je prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili glede te nepremičnine, nasprotujoča temeljnim moralnim pravilom, ravnanje tožnice ob njenem sklepanju pa nepošteno. Tožnica je očitno prav zaradi ureditve te nejasne situacije sklenila predmetno pogodbo. V tem oziru pa je pomembno predvsem, da bi morala toženka, ki zatrjuje tožničino nepoštenost, podati temu ustrezne (sklepčne) konkretne trditve.
Obstoj vojaških objektov na nepremičnini, katere solastninski delež je prodajala, bi moral toženko že sam zase voditi k nadaljnjemu preverjanju lastništva na predmetni nepremični, za kar je imela kot dedinja možnost že v okviru zapuščinskega postopka, ki je tekel po njeni pravni prednici, kot tudi kasneje oziroma v času sklepanja prodajne pogodbe s tožnico. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje le pri pravno-poslovnih pridobitvah lastninske pravice, ne pa tudi pri dedovanju. Dvom v zemljiško-knjižno stanje lahko vzbudi že posestno stanje. Tudi obstoj tožničine zmote o lastništvu nepremičnine ne more biti opravičilo toženki za njeno premalo skrbno postopanje.
ZIZ člen 42, 42/1. ZPP člen 139, 139/5, 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev - dejanski naslov poslovanja družbe - naslov, vpisan v sodnem registru - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - načelo dobre vere in poštenja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - vročitev odgovora
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje, glede na podatke spisa pa je dolžnica ob vpogledu v spis že prejela fotokopije predloga za izvršbo, sklepa o izvršbi, vročilnice za dolžnico ter vlog A. d.d. Zahteva po (ponovni) vročitvi sklepa o izvršbi je zato neutemeljena.
Sodišče je upnikov odgovor na dolžničino vlogo dolžnici vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njenih predlogov za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in za vrnitev v prejšnje stanje pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa dolžnica ni mogla opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžnici kršena pravica do izjave v postopku.
ZPP člen 243, 254, 339, 339/1, 339/2. ZD člen 59, 61, 61/3.
neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - dokazni standard gotovosti - izvedensko mnenje - zastaralni rok
Četudi bi bilo pritrditi prvotoženki, da je sodišče prve stopnje s tem, ko se je pri svoji odločitvi oprlo na mnenje izvedenca tudi v delu, kjer je prekoračil svoja pooblastila oziroma podajal mnenje tudi izven svoje pristojnosti, kršilo določilo 243. člena ZPP, pa takšna kršitev predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ta pa je podana samo v primeru, če je vplivala na pravilnost oziroma zakonitost izdane sodne odločbe, kar mora pravdna stranka, ki takšno kršitev zatrjuje, tudi izkazati. Pritožba ima sicer prav, da se oporočna sposobnost domneva in da mora biti oporočiteljeva oporočna nesposobnost v času testiranja ugotovljena z gotovostjo, ne drži pa njen pritožbeni očitek, da v tem konkretnem primeru temu dokaznemu standardu ni bilo zadoščeno. Dokazni standard t.i. gotovosti za odločitev v pravdnem postopku se v skladu s sodno prakso udejanja s t.i. prepričanjem. Sodišče prve stopnje je glede na dejanske ugotovitve in zaključke v točki 41. obrazložitve izpodbijane sodbe tudi pravilno zaključilo, da je prvotoženka v smislu navedenega zakonskega določila nepoštena oseba in da se zato v tem primeru uporabi 20-letni zastaralni rok. Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je bil pokojni v času sestave oporoke dementen z ugotovljeno vsestransko dezorientiranostjo, da se ni zavedal dogajanja okoli sebe in da je sestava oporoke zanj prestavljala obremenjujočo situacijo, kjer je bilo njegovo funkcioniranje še toliko bolj oteženo, da se ob sestavi oporoke ni zavedal pravnih posledic podpisane oporoke, torej da podpisuje oporoko, s katero svojo celotno premoženje zapušča prvotoženki pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 59. člena ZD, nadalje še pravilno zaključilo, da pokojni ob sestavi oporoke z dne 14. 7. 2000 ni bil oporočno sposoben in je posledično zaradi oporočne nesposobnosti oporočitelja tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za razveljavitev oporoke
ZPosS člen 9, 11, 11/1, 11/2. SPZ člen 99. ZPP člen 219b.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - poslovna skrivnost - kršitev poslovne skrivnosti - nevarnost dejanske kršitve - resna grožnja - negatorna tožba - poseg v čast in dobro ime - razkritje podatkov
Da je bila njena pravica kršena, tožnica utemeljuje z očitkom tožencu, da je v pravdnem postopku, ki teče zoper njega na podlagi njene tožbe zaradi protipravnega posega v čast in dobro ime, v spis vložil USB ključ, ki vsebuje originalne izpise iz CVS telemetričnega sistema za sledenje, iz katerih je razvidna analiza prevoženih poti približno 190 voznikov, in digitalne tahografske kartice približno 90 tožničinih voznikov. Tožba po 9. členu ZPosS je pravno sredstvo, s katerim imetnik poslovne skrivnosti zahteva prepoved kršitev svoje pravice in vzpostavitev stanja, kot je bilo pred kršitvijo. Gre za negatorno tožbo, ki je podobna tožbi lastnika oziroma domnevnega lastnika za prenehanje vznemirjanja po 99. členu SPZ, katere namen je v varstvu konkurenčnih prednosti podjetja. Tožnica pa niti ne trdi, da je toženec poslovno skrivnost razkril konkurentom, pač pa sodišču. Razkritje poslovne skrivnosti za potrebe sodnega postopka ni primer, ki bi bil varovan z določbami ZPosS. Možnost razkritja poslovne skrivnosti v pravdnem postopku je izrecno predpisana v 219.b členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035939
OZ člen 7, 39, 39/2, 39/4, 86, 87, 87/1, 87/2, 91, 92, 190, 191, 193, 299, 299/1, 378, 378/1, 440. ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43.
ničnost pogodbe - ničnost prodajne pogodbe - vrnitveni zahtevek - pravna podlaga pogodbe (kavza) - odsotnost pravne podlage - prodaja tuje stvari - odsvojitev nepremičnine - dvojna prodaja nepremičnin - pravna zmota - kondikcijski zahtevek - volenti non fit iniuria - dobrovernost - nepoštenost stranke - neskrbnost pri podpisu pogodbe - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pasivna stvarna legitimacija - pravni interes za vodenje postopka - pogodba o preužitku - sklep o dedovanju - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pravica uporabe - ugovor res iudicata
V konkretnem primeru se je toženka s prodajno pogodbo zavezala prenesti na tožnico solastninski delež na obravnavani nepremičnini, ki pa ne samo, da v trenutku sklenitve pogodbe ni bila v njeni solasti, nepremičnina je bila takrat že tožničina. To pa pomeni, da je toženkino pogodbeno obveznost, zaradi katere se je tožnica zavezala plačati toženki kupnino, nemogoče izvršiti. Prevzeta pogodbena obveznost tožnice za plačilo kupnine je zato brez kavze. Ker podlage za obveznost tožnice ni, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je prodajna pogodba na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ nična.
Razlog za ničnost prodajne pogodbe ni v tem, da je toženka prodala tujo stvar, temveč v tem, da je bila tožnica v trenutku sklepanja prodajne pogodbe že lastnica predmetne nepremičnine. Kaj sta pravdni stranki glede obstoja kavze mislili oziroma kaj sta vedeli ali bi morali vedeti glede lastništva obravnavane nepremičnine, z vidika ničnosti pogodbe ni odločilno.
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 154, 154/1, 358, 358-5.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - višina deležev zakoncev na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje - posebno premoženje - nekdanja izvenzakonska partnerja - prispevek k nastanku skupnega premoženja - izključna skrb zakonca za otroke in gospodinjstvo - ustanovitveni kapital - poslovanje družbe - fiktivna zaposlitev - odplačevanje kredita - darilo zakoncema - dokazna ocena - napotitev na pravdo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta
Premoženje je bilo pridobljeno in bogateno z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti, zato predstavlja skupno premoženje. Dejstva, da je toženec podjetje ustanovil sam, da je bilo vedno v njegovi (formalni) lasti, da je sam izvajal dejavnost in da je bila tožnica neznatno udeležena v podjetju, nimajo vpliva na naravo premoženja.
Višina dohodkov bivših partnerjev bi bila relevantna oziroma bi vplivala na višino deležev na skupnem premoženju le ob ugotovitvi, da je bil prispevek pravdnih strank pri drugih opravilih izenačen oziroma da izrazito višji dohodek enega od partnerjev izrazito presega prispevek drugega na ostalih področjih.
Pravica do popravka omogoča posege v svobodo izražanja ter avtonomijo izdajateljev medijev oziroma odgovornih urednikov, ki je varovana v okviru svobodne gospodarske pobude. Ker gre za kolizijo različnih ustavnih pravic, je med njimi treba iskati pravično ravnovesje, kar je deloma opravil že zakonodajalec.
Četrti odstavek 26. člena ZMed opredeljuje, kakšna mora biti vsebina popravka. V ožjem smislu gre za zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, v širšem smislu pa za navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Če popravek vsebinsko ne ustreza tem merilom, to pomeni odklonitveni razlog za njegovo objavo iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Merilu mora ustrezati celotni popravek ter urednik ne more objaviti spremenjenega popravka, torej popravka brez dela besedila, za katerega meni, da ne izpolnjuje zakonskih meril.
lastninjenje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice - javna cesta - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje po ZLNDL - pravica uporabe - izguba posesti - dejanska uporaba - last občine - priposestvovanje na družbeni lastnini - odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini - odvzem pravice - plačilo odškodnine
Sodišče prve stopnje je sicer zmotno navedlo, da je tožničin zahtevek po pridobitvi lastninske pravice utemeljen tudi iz naslova priposestvovanja, saj se skladno z 29. členom ZTLR na stvari, ki je družbena lastnina, lastninska pravica ni mogla priposestvovati, priposestvovanje javnega dobra pa prepoveduje tudi prvi odstavek 44. člena SPZ. Je pa sodba sodišča prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu v delu, ki se nanaša na lastninjenje sporne parcele.
Toženci najkasneje od leta 1980 dalje, ko je bila zgrajena javna cesta, na tej parceli niso imeli več dejanske pravice uporabe, ki je bila podlaga za lastninjenje po ZLNDL. Že iz tega razloga je odločitev sodišča pravilna. Pravilna je tudi iz razloga, da toženci po določilih ZLNDL niso mogli postati lastniki sporne parcele, saj je bila ta parcela že pred sprejetjem tega zakona olastninjena po ZGJS. Skladno s 76. členom ZGJS je tožnica postala lastnica javne ceste. V postopku ni bilo prerekano, da so bili pogoji po 76. členu ZGJS podani, torej, da je bila izgradnja javne ceste financirana iz sredstev samoprispevka ali iz sredstev solidarnosti in vzajemnosti. Tožnica je torej lastninsko pravico na javni cesti pridobila po samem zakonu v postopku lastninjenja infrastrukturnih objektov.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPSPP člen 26, 28.
notarski zapis najemne pogodbe - poslovni prostor - ugovor zoper sklep o izvršbi - odstop od najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - enostranska izjava o odstopu od pogodbe
ZPSPP razlikuje med odpovedjo najemne pogodbe in odstopom od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov. Za razliko od odpovedi pogodbe, ki jo je treba podati sodno, odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov učinkuje že od dneva, ko je prejemnik prejel odstopno izjavo. To pomeni, da za nastop oblikovalnega učinka prenehanja pogodbenih obveznosti iz najemne pogodbe zadostuje enostranska odstopna izjava najemodajalca.
Upnik je dolžniku vročil najprej obvestilo o zapadlosti in poziv k plačilu skupaj z obračunom in izpisom odprtih postavk, nato pa še pisno odstopno izjavo o odstopu od najemnih pogodb. S to izjavo je upnik pravno veljavno odstopil od najemnih pogodb, ki sta z vročitvijo izjave dolžniku prenehali veljati, prenehanje njune veljavnosti pa je nastopilo pred obdobjem, za katero upnik zahteva plačilo najemnin. Za izterjavo najemnin za april, maj in junij 2018 po povedanem upnik zaradi odstopa od najemne pogodbe (več) ne razpolaga z izvršilnim naslovom, kar predstavlja utemeljen ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev dolžnikovemu ugovoru.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - preizkus predloga za obnovo postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - vsebina predloga za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - konkretizirane trditve - razlogi za obnovo postopka - pravdna sposobnost
Toženec ni zadostil zahtevani vsebini predloga za obnovo. V njem ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je predlog vložen v zakonitem roku 30 dni.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 405. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prispevki iz socialnega zavarovanja - neplačevanje prispevkov - dodatna odmera davka - izpodbojna zakonska domneva - dokazno breme - dopustno navajanje novih dejstev - takojšnje uveljavljanje procesne kršitve - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Sodišče izvede narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti po postopkovnih pravilih ZPP, razen če ni v 405. členu ZFPPIPP določeno drugače. Iz 405. člena ZFPPIPP ne izhaja prepoved dolžniku podajati nove trditve in predlagati nove dokaze tudi na samem naroku, preden začne sodišče z izvedbo dokazov.
Če so v odločitvi sodišča navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki so nejasni ali med seboj v nasprotju, za kar gre v konkretnem primeru, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti in zaradi katere sodišče druge stopnje izpodbijano odločitev razveljavi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032529
URS člen 21, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. OZ člen 131. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 27, 27/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 25, 25/3.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja države - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - zavod za prestajanje kazni zapora - bivalni prostor - prestajanje zaporne kazni - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - poseg v dostojanstvo - izvrševanje kazenskih sankcij - odvzem prostosti - sodba praksa ESČP
Bistvo odvzema prostosti je omejitev posameznikove svobode, torej pravic, ki so z njo neločljivo povezane. Kadar omejitev svobode te preseže, preseže tudi dopusten prag in prestopi na protipravno stran, ki pripelje do odškodninske odgovornosti države.
Sodišče prve stopnje je kot izhodišče za presojo protipravnosti pravilno upoštevalo standard CPT o minimalni površini na zapornika (7 m2), ki sicer ni obvezujoč, kaže pa na smer odločanja ESČP, kakšen prostor naj bi imel pripornik/zapornik na voljo, da ne bi prišlo do kršitev njegovih osebnostnih pravic. Ocena katera je tista meja, ki praviloma pomeni, da so razmere med prestajanjem pripora presegle neizogibno raven trpljenja, ki je z njo neločljivo povezano, je že večkrat, tudi glede razmer v slovenskih zavodih, podalo ESČP, ki k presoji ne pristopa po goli matematični formuli, ki bi kršitev izenačila z določeno kvadraturo, ki jo je imel posameznik na voljo, temveč upošteva vse okoliščine, v katerih biva.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00032002
ZOI-1 člen 8, 8/1, 12.
osebno ime - sprememba osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Deklica živi z materjo, dvema polsestrama in očimom v družinski skupnosti, kjer se vsi ostali člani pišejo A. Njen drugačen priimek izstopa iz vaškega lokalnega okolja, saj tam ni običajen, sprememba priimka pa bi olajšala prehode državne meje in urejanje uradnih zadev v ustanovah. Že tovrstni praktični razlogi izkazujejo podano korist otroka za spremembo njegovega priimka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031866
ZPP člen 8, 495, 495/1. OZ člen 86, 119.
načelo proste presoje dokazov - vrednost spora - postopek v gospodarskih sporih - dobava blaga - cena na enoto blaga - spremenjene okoliščine - oderuška pogodba - nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank - izkoriščanje stiske - nična pogodba - objektivni pogoj - subjektivni pogoj - trditveno in dokazno breme
Glede na spremenjene okoliščine, ko se je stanje orodja znatno poslabšalo in je proizvodnja terjala več časa ter večje stroške, je bila tožeča stranka upravičena izdelke ponuditi po višji ceni. Zato tudi morebitno desetkratno zvišanje cene samo po sebi še ne pomeni, da je objektivni pogoj oderuštva izpolnjen. Tožena stranka pa tudi ni podala ustreznih navedb, kakšna bi naj bila poštena tržna cena ob upoštevanju spremenjenih okoliščin. Tako tožena stranka ni uspela dokazati očitnega nesorazmerja med izpolnitvama strank.
padec po stopnicah - madež na stopnicah - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca
Dejstvo, da je tožnik stopnišče zelo dobro poznal, ker je šel po njem tudi 20 x na dan, ne more pomeniti njegovega soprispevka, saj je ugotovljeno tudi, da bi morala biti v primeru spolzkosti na stopnišču postavljena opozorilna tabla, pa ni bila, iz česar je tožnik kljub temu, da je stopnišče dobro poznal, sklepal, da je slednje pravilno očiščeno in posušeno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00032784
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 107, 107/3, 107/12, 23, 23/4.
zaseg motornega vozila - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - odklon preizkusa alkoholiziranosti
Zaseg vozila je namreč ukrep, s katerim se obdolžencu preprečuje nadaljnja uporaba tega vozila v primeru, ko je izkazano, da bi z udeležbo v cestnem prometu hudo ogrožal varnost cestnega prometa. Te nevarnosti ni mogoče odpraviti tako, da se avtomobil zaupa drugi osebi oziroma se ji dovoli, da vozilo odpelje, saj to v ničemer ne preprečuje obdolžencu, da ne bi vozilo tudi v nadalje uporabljal. Obdolženec bi ob zavedanju, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, v vsakem primeru moral odkloniti prošnjo Š., da jo pelje na policijsko postajo, ne glede na to, ali se je zavedal oziroma sumil, da bo ovaden zaradi domnevnega kaznivega dejanja tatvine ali ne. Upravičen razlog za odklon preizkusa z elektronskim alkotestom je lahko le zdravstveno stanje ali drug s tem povezan objektivni vzrok, zaradi katerega udeleženec cestnega prometa ne more opraviti preizkusa in v takem primeru policist odredi strokovni pregled. Občutek, da se mu dogaja krivica zaradi neutemeljenih očitkov o storitvi kaznivega dejanja, tako ne predstavlja upravičenega razloga za odklon preizkusa z elektronskim alkotestom.