CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00033232
ZIZ člen 58, 58/4. ZPP člen 78, 79, 79/1, 86, 86/1, 87, 87/1, 105, 105/2, 108, 108/5, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 32, 32/1.
ugovor - podpis ugovora - poziv k dopolnitvi - zastopanje družbe - pravilnost zastopanja - upravičena oseba - vročitev poziva za dopolnitev vloge - vročilnica kot javna listina - nepopoln ugovor - zavrženje ugovora kot nepopolnega
Ugovor je bil sicer res podpisan in žigosan, vendar pa je bil poleg navedbe firme dolžnika in njegovega žiga le nečitljiv lastnoročni podpis, iz katerega ni razvidno, kdo je ugovor podpisal v imenu dolžnika, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja oziroma preveriti, ali je ugovor v imenu dolžnika vložila za to upravičena oseba. Ker torej ni bilo razvidno, kdo je ugovor vložil in podpisal v imenu dolžnika in v kakšnem razmerju je ta oseba z dolžnikom, ni bilo mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja dolžnika, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno pozvalo k dopolnitvi ugovora.
Samo s pavšalnim zatrjevanjem, da pozivnega sklepa ni prejel, dolžnik ni uspel izpodbiti vročitve, ki izhaja iz vročilnice kot javne listine.
spor majhne vrednosti - odločanje brez glavne obravnave - konkretizirano prerekanje dejstev - neprerekana dejstva - trditvena podlaga - pravica do plačila - pregled in potrditev izvršenega dela
Tožeči stranki ni bilo treba dokazati, da so bila dela potrjena s strani tožene stranke, pač pa le, da jih je tožena stranka naročila in da jih je tožeča stranka opravila. Potrditev tožene stranke bi zgolj olajšala dokazovanje oprave teh del. Trditve tožeče stranke pa so bile tudi dovolj konkretizirane, da bi jim tožena stranka lahko konkretizirano ugovarjala.
vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - rok za odgovor na tožbo - zamuda roka za odgovor na tožbo - splošno znano dejstvo - opravičljiva zamuda - pravica do svobodne izbire odvetnika - potni stroški - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - potrebni stroški
Četudi drži, da vsaka krivda stranke v zamudi načeloma preprečuje vrnitev v prejšnje stanje, pa to pravilo ni povsem brez izjem. Upravičenost vzrokov se ne presoja povsem objektivno, temveč je treba upoštevati tudi subjektivne okoliščine na strani predlagatelja; treba je ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na strani stranke, in nato oceniti, ali je takšni stranki mogoče očitati, da je zakrivila zamudo.
Dejstvo, da so v različnih vrstah postopkov (v konkretnem primeru gre za redni pravdni postopek in postopek v sporu majhne vrednosti) določeni različni roki za odgovor na tožbo in da se torej lahko zgodi, da ima stranka, ki je tožena pred istim sodiščem v več zadevah, v različnih zadevah različne roke za odgovor na tožbo, po prepričanju pritožbenega sodišča ni splošno znano.
Stranka do povrnitve odvetnikovih potnih stroškov na sodišče ni upravičena takrat, ko si izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sodišča.
ZPP člen 337, 337/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZDavP-2 člen 148.
ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - ničnost odločbe - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep Upravnega sodišča II U 346/2019-14 z dne 4. 12. 2019 vročen pooblaščenki upnice dne 11. 12. 2019. Upnica bi nepravilnosti o navedbah Upravnega sodišča v navedenem sklepu lahko uveljavljala že na naroku za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom dne 14. 1. 2020, vendar tega ni storila. Zato so vse njene pritožbene navedbe v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi nedovoljene pritožbene novote, saj upnica ni navedla, zakaj teh navedb ni podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče jih zato ne more upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033946
ZPP člen 30, 30/1, 150, 150/1, 154, 154/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 358. OZ člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 39, 39/4, 86, 87, 87/2, 193. ZPP-E člen 125, 125/3. SPZ člen 10, 28. Odvetniška tarifa (2015) člen 46, 46/2.
ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - nova dejstva in dokazi - nedopustna podlaga pogodbe - nepoštenost ravnanja - neopravičljiva zmota - neskrbnost pri podpisu pogodbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - posestno stanje - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja - slaba vera - vsebina sklepa o dedovanju - predmet zapuščine - dediščinska skupnost - vpogled v drug sodni spis - nesklepčnost trditev - informativni dokaz - nedopustne pritožbene novote - nepoštenost pridobitelja - zakonske zamudne obresti od prejema kupnine
Da je tožnica že vrsto let vedela za problematiko neurejenega zemljiškoknjižnega stanja za sporno nepremičnino, še ne vodi k zaključku, da je prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili glede te nepremičnine, nasprotujoča temeljnim moralnim pravilom, ravnanje tožnice ob njenem sklepanju pa nepošteno. Tožnica je očitno prav zaradi ureditve te nejasne situacije sklenila predmetno pogodbo. V tem oziru pa je pomembno predvsem, da bi morala toženka, ki zatrjuje tožničino nepoštenost, podati temu ustrezne (sklepčne) konkretne trditve.
Obstoj vojaških objektov na nepremičnini, katere solastninski delež je prodajala, bi moral toženko že sam zase voditi k nadaljnjemu preverjanju lastništva na predmetni nepremični, za kar je imela kot dedinja možnost že v okviru zapuščinskega postopka, ki je tekel po njeni pravni prednici, kot tudi kasneje oziroma v času sklepanja prodajne pogodbe s tožnico. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje le pri pravno-poslovnih pridobitvah lastninske pravice, ne pa tudi pri dedovanju. Dvom v zemljiško-knjižno stanje lahko vzbudi že posestno stanje. Tudi obstoj tožničine zmote o lastništvu nepremičnine ne more biti opravičilo toženki za njeno premalo skrbno postopanje.
ZIZ člen 42, 42/1. ZPP člen 139, 139/5, 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev - dejanski naslov poslovanja družbe - naslov, vpisan v sodnem registru - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - načelo dobre vere in poštenja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - vročitev odgovora
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje, glede na podatke spisa pa je dolžnica ob vpogledu v spis že prejela fotokopije predloga za izvršbo, sklepa o izvršbi, vročilnice za dolžnico ter vlog A. d.d. Zahteva po (ponovni) vročitvi sklepa o izvršbi je zato neutemeljena.
Sodišče je upnikov odgovor na dolžničino vlogo dolžnici vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njenih predlogov za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in za vrnitev v prejšnje stanje pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa dolžnica ni mogla opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžnici kršena pravica do izjave v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032976
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23.
prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - veljavnost oporoke - pasivna legitimacija - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi
Odločitev, ali je oporoka zapustnice veljavna, vpliva na odločitev o konkretnem tožbenem zahtevku, in torej predstavlja predhodno vprašanje.
Sodišče ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, v ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032529
URS člen 21, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. OZ člen 131. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 27, 27/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 25, 25/3.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja države - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - zavod za prestajanje kazni zapora - bivalni prostor - prestajanje zaporne kazni - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - poseg v dostojanstvo - izvrševanje kazenskih sankcij - odvzem prostosti - sodba praksa ESČP
Bistvo odvzema prostosti je omejitev posameznikove svobode, torej pravic, ki so z njo neločljivo povezane. Kadar omejitev svobode te preseže, preseže tudi dopusten prag in prestopi na protipravno stran, ki pripelje do odškodninske odgovornosti države.
Sodišče prve stopnje je kot izhodišče za presojo protipravnosti pravilno upoštevalo standard CPT o minimalni površini na zapornika (7 m2), ki sicer ni obvezujoč, kaže pa na smer odločanja ESČP, kakšen prostor naj bi imel pripornik/zapornik na voljo, da ne bi prišlo do kršitev njegovih osebnostnih pravic. Ocena katera je tista meja, ki praviloma pomeni, da so razmere med prestajanjem pripora presegle neizogibno raven trpljenja, ki je z njo neločljivo povezano, je že večkrat, tudi glede razmer v slovenskih zavodih, podalo ESČP, ki k presoji ne pristopa po goli matematični formuli, ki bi kršitev izenačila z določeno kvadraturo, ki jo je imel posameznik na voljo, temveč upošteva vse okoliščine, v katerih biva.
ZKUASP člen 30, 30/4, 44, 44/7, 44/8. ZASP člen 157, 157/6, 157/7.
priobčevanje komercialnih fonogramov - višina nadomestila - skupni sporazum - pristojnost - veljavnost sporazuma
Pritožbena navedba, da bi za utemeljenost svojega zahtevka tožnik moral izkazati, da je dejansko nakazoval nadomestilo za uporabo fonogramov tujim proizvajalcem fonogramov, ni prepričljiva, saj velja ločenost notranjega razmerja med kolektivno organizacijo in imetniki pravic od zunanjega razmerja z uporabniki. V novejši sodni praksi je zavzeto stališče (glej 8. točko obrazložitve sodbe V Cpg 817/2016 z dne 3. 11. 2016), da je razmerje med kolektivno organizacijo in imetniki pravic notranje razmerje, ki se tiče samo njih in ne uporabnikov. Upoštevaje navedeno, ugovor, ali je tožnik svoje obveznosti do tujih proizvajalcev fonogramov izpolnil, za presojo utemeljenosti njegovega zahtevka ni relevanten.
izvršba zoper delodajalca - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - omejitev izvršbe - omejitev izvršbe na plačo dolžnika - izračun - bruto ali neto znesek - pravica do zakonskih zamudnih obresti - odškodninska odgovornost
Za izračun zneska, ki mora dolžniku ostati v izvršbi, je potrebno poznati višino minimalne plače, in sicer se znesek omejitve izračuna iz bruto minimalne plače, brez zmanjšanja za prispevke in davke. Tak način izračuna namreč pomeni, da je varovani znesek za vse dolžnike enak in je odvisen le od bruto minimalne plače, kot je določena v zakonu o minimalni plači. Znesek, ki mora dolžniku ostati predstavlja finančni minimum, ki še omogoča preživetje, zato se obračuna od neto dolžnikovih prejemkov.
V okviru zahtevka po 134. členu ZIZ upnik v izvršilnem postopku ni upravičen do povrnitve zakonskih zamudnih obresti od neizplačanih zneskov od dneva, ko bi moral dolžnik opraviti posamezno izplačilo tudi za čas od vložitve predloga za izvršbo dalje.
izločitev dokazov - zaslišanje obdolženca - zaslišanje priče - obdolženec kot priča v istem postopku - privilegij zoper samoobtožbo
Obdolženec torej lahko izbira, kako se bo zagovarjal oziroma se lahko zagovarja tako, kot presodi, da je zanj v kazenskem postopku najbolj ugodno. Kot priča pa je, kot je že navedeno, dolžan govoriti resnico. Zato je treba v primeru, če je nekdo zaslišan kot priča, pozneje pa v istem postopku o istih dejstvih zaslišan kot obdolženec, izločiti iz spisa zapisnik o njegovem zaslišanju kot priče (Vrhovno sodišče RS Kp 11/2007 z dne 26. 2. 2008). Pritožbeno sodišče pa ob navedenem dodaja še, da bi v primeru, v kolikor bi sodišče uporabilo izpovedbo obdolženca (zoper katerega je kasneje v zvezi z istim kaznivim dejanjem vložena obtožnica), zaslišanega kot priče, navedeno pomenilo zaobit zakona in obdolženčeve ustavne pravice, da ni dolžan izpovedovati zoper sebe (29. člen Ustave RS).
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 50, 121, 121/1, 232, 232/4. ZPP člen 286, 286/1, 286/3, 286/4, 339, 339/1, 365, 365-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - aktivna legitimacija upnika za predlog za začetek stečajnega postopka - insolventnost dolžnika - domneva insolventnosti potrošnika - trajnejša nelikvidnost - verjetnost obstoja upnikove terjatve - zamuda s plačilom - dokazni standard verjetnosti - izvršilni naslov
Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben pri presoji obstoja terjatve upnika v predlogu za začetek stečajnega postopka je podan, če je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka več od tistih, ki kažejo nasprotno. Glede na dejstvo, da temelji terjatev upnice v konkretnem primeru na pravnomočnih in izvršljivih sklepih sodišč (torej na izvršilnem naslovu), to dejstvo vsekakor govori v prid zaključku, da je upnica sodišču obstoj svoje terjatve do dolžnika izkazala celo več kot le s stopnjo verjetnosti.
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 154, 154/1, 358, 358-5.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - višina deležev zakoncev na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje - posebno premoženje - nekdanja izvenzakonska partnerja - prispevek k nastanku skupnega premoženja - izključna skrb zakonca za otroke in gospodinjstvo - ustanovitveni kapital - poslovanje družbe - fiktivna zaposlitev - odplačevanje kredita - darilo zakoncema - dokazna ocena - napotitev na pravdo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta
Premoženje je bilo pridobljeno in bogateno z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti, zato predstavlja skupno premoženje. Dejstva, da je toženec podjetje ustanovil sam, da je bilo vedno v njegovi (formalni) lasti, da je sam izvajal dejavnost in da je bila tožnica neznatno udeležena v podjetju, nimajo vpliva na naravo premoženja.
Višina dohodkov bivših partnerjev bi bila relevantna oziroma bi vplivala na višino deležev na skupnem premoženju le ob ugotovitvi, da je bil prispevek pravdnih strank pri drugih opravilih izenačen oziroma da izrazito višji dohodek enega od partnerjev izrazito presega prispevek drugega na ostalih področjih.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031674
ZIKS-1 člen 83, 83/1. ZKP člen 213d. Pravilnik o izvrševanju pripora (1999) člen 69, 69/2.
izvrševanje pripora - zahteva za sodno varstvo - upravičenec - obsojenec - obtoženec
Zahtevo za sodno varstvo po prvem odstavku 83. člena ZIKS-1 lahko vloži le obsojenec, ne pa tudi priprti obtoženec. Zanj varstvo njegovih pravic med izvrševanjem pripora ureja Pravilnik o izvrševanju pripora.
ZSReg člen 9, 9/1, 17, 29, 31, 31/1, 31/2, 31/3. ZGD-1 člen 475, 475/5, 475/6, 481.
stvarni vložek - prenos poslovnega deleža družbenika - razpolaganje s stvarnimi vložki - predlog za vpis v sodni register - vročitev predloga subjektu vpisa
Okrožno sodišče v Celju je s sklepom Srg 2019/000 z dne 30. 10. 2019 vpisalo ustanovitev družbe U. o. o., ta pa z listinami, ki jih je predložila predlogu za vpis sebe namesto J. Z. kot družbenika v družbi A., d. o. o., ni izkazala, da je že ob ustanovitvi njen poslovodja pridobil pravico razpolaganja s poslovnim deležem J. Z. v družbi A., d. o. o. Ker se morajo stvarni vložki v celoti izročiti pred prijavo za vpis v sodni register in sicer tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga, je registrsko sodišče na podlagi predloženih listin in kronološki potek dejanj pravilno sklepalo, da ne gre za prenos zaradi izročitve poslovnega deleža kot stvarnega vložka ob ustanovitvi družbe U. d. o. o. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, ker iz priloženih listin ne izhajajo. Pritožnika neutemeljeno vztrajata pri materialno pravno neutemeljenem stališču, da gre le za tehnično izvedbo že opravljenega prenosa poslovnega deleža.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Ukrep nadomestne izvršitve kazni zapora ne bi bil smotrn, saj tudi po oceni pritožbenega sodišča teža storjenega oziroma storjenih kaznivih dejanj, stopnja krivde in dejstvo, da si je obsojenec z izvršitvijo kaznivega dejanja prilastil 56.418,38 EUR, ki jih oškodovani družbi vse do danes ni vrnil, nikakor ne dopušča izvršitve zaporne kazni na način, kot je to predlagal obsojenec.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - skupno premoženje zakoncev - razveza zakonske zveze - vpis nepremičnine v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi - nedopustnost predmeta izvršbe - skupna lastnina - razdružitev skupnega premoženja - pogodba o razdelitvi skupnega premoženja
Tožnica je dokazala, da je bila sporna nepremičnina kupljena med trajanjem zakonske zveze s skupnim denarjem obeh zakoncev in da je delež obeh na sporni nepremičnini enak. Dejstvo, da je bila v času trajanja zakonske zveze sklenjena samo pogodba, v kateri je kot kupec nepremičnine naveden le mož, vpis v zemljiško knjigo nanj pa je bil izveden šele po razvezi zakonske zveze, tožnici ne preprečuje, da uveljavlja nedopustnost izvršbe na svojem deležu.
ZPosS člen 9, 11, 11/1, 11/2. SPZ člen 99. ZPP člen 219b.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - poslovna skrivnost - kršitev poslovne skrivnosti - nevarnost dejanske kršitve - resna grožnja - negatorna tožba - poseg v čast in dobro ime - razkritje podatkov
Da je bila njena pravica kršena, tožnica utemeljuje z očitkom tožencu, da je v pravdnem postopku, ki teče zoper njega na podlagi njene tožbe zaradi protipravnega posega v čast in dobro ime, v spis vložil USB ključ, ki vsebuje originalne izpise iz CVS telemetričnega sistema za sledenje, iz katerih je razvidna analiza prevoženih poti približno 190 voznikov, in digitalne tahografske kartice približno 90 tožničinih voznikov. Tožba po 9. členu ZPosS je pravno sredstvo, s katerim imetnik poslovne skrivnosti zahteva prepoved kršitev svoje pravice in vzpostavitev stanja, kot je bilo pred kršitvijo. Gre za negatorno tožbo, ki je podobna tožbi lastnika oziroma domnevnega lastnika za prenehanje vznemirjanja po 99. členu SPZ, katere namen je v varstvu konkurenčnih prednosti podjetja. Tožnica pa niti ne trdi, da je toženec poslovno skrivnost razkril konkurentom, pač pa sodišču. Razkritje poslovne skrivnosti za potrebe sodnega postopka ni primer, ki bi bil varovan z določbami ZPosS. Možnost razkritja poslovne skrivnosti v pravdnem postopku je izrecno predpisana v 219.b členu ZPP.
ZVEtL-1 člen 43, 52, 52/2, 54. ZUreP-2 člen 211. ZGO-1 člen 212.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - varovalni pas občinske ceste - dejanska raba nepremičnin - status grajenega javnega dobra - ugovor javnega dobra
K objektom pripadajoča zemljišča lahko segajo tudi v varovalni pas javne ceste. Pri obravnavanih parcelah vpisana zaznamba javnega dobra glede na določbo 54. člena ZVEtL-1 ne vpliva na ugotovitev pripadajočega zemljišča. Varovalni pas ob občinski cesti pomeni območje omejene rabe prostora, ki je podvrženo določenemu varovalnemu režimu ne glede na to, kdo je njegov lastnik. Za odvzem ali omejitev lastninske pravice zaradi potreb po ureditvi cestnega telesa onkraj sedanjih gabaritov pri obravnavanih parcelah v tem postopku ni bilo podlage, saj je zahteva v lokacijski odločbi oblikovana pogojno in ne vsebuje vseh parametrov po 211. členu ZUreP-2.
Upravna odločba o pridobljenem statusu grajenega javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o pripadajočem zemljišču k stavbi ni ovira. Ugovor javnega dobra bi bil utemeljen le v primeru, ko bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine v času pred 1. 1. 2003. Pritožnica ni uspela izkazati, da predstavlja sporno zemljišče po namenu in dejanski uporabi javno površino, ki je namenjena splošni rabi vseh, ne le predlagateljice, zato so brezpredmetna tudi njena opozorila o potrebnem tehtanju med pravicama obeh strank zaradi kolizije med njeno lastninsko pravico in pravico pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini.
vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje
Temeljni namen določb ZVEtL-1 je v tem, da se zemljiškoknjižno neurejena stanja v večstanovanjskih zgradbah uredijo in vzpostavijo v skladu s konceptom etažne lastnine. V skladu s tem namenom se omogoča osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavb, zgrajenih pred 1. januarjem 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim stanjem.