lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravila ODZ - priposestvovanje po ODZ - zakonitost posesti - pravična posest - poštena posest - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Paragraf 1460 ODZ je za priposestvovanje res zahteval tudi pravično, torej zakonito posest, ki je imela podlago v ustreznem pravnem naslovu. Vendar pa priposestvovalcu pravnega naslova v primeru najdaljše priposestvovalne dobe 30 ali 40 let ni bilo treba navesti, najdaljša priposestvovalna doba pa je bila s pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča skrajšana na 20 let.
Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena. To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Ker je terjatev tožeče stranke do tožene stranke prenehala, tožeča stranka s pritožbo ne more več doseči izboljšanja svojega položaja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034626
KZ-1 člen 221, 221/2. ZKP člen 357, 357/1, 371, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zakonski znaki - dejansko stanje - ocena verodostojnosti priče - intelektualna lastnina
Zagovornica navaja, da razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih izhaja, da sodišče ne sledi izpovedbi priče M.M., niso zadostni. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 19 obrazložitve sodbe zavzelo jasno stališče do izpovedbe priče M.M. V isti točki obrazložitve sodbe se je sodišče prve stopnje opredelilo tudi do zagovora obdolženke, ki je sama priznala, da s strani R.F. pripravljene pogodbe o sodelovanju ni nikoli podpisala. Z navedenimi razlogi je sodišče prve stopnje povsem konkretno, jasno in torej zadostno obrazložilo svojo presojo izpovedbe navedene priče, kot tudi zagovor obdolženke. Nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami glede teh okoliščin, pa ne pomeni uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka, temveč samostojni pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Z navedbami, da je izrek sodbe nepopoln, saj ni opisana uporaba podatkov, zagovornica ne uveljavlja zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. 7. Zatrjevana kršitev kazenskega zakona ni podana. Zakonski znak neupravičene uporabe podatkov v informacijskem sistemu, je v opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja namreč povsem določno in jasno konkretiziran z opisom, "da je celotno bazo - arhiv podatkov, ki ga je najprej neupravičeno preslikala, za tem pa po predstavniku družbe M. d.o.o. naložila v poslovno informacijski sistem OpPIS, tudi neupravičeno uporabila, saj je pri opravljanju računovodskih storitev svoje novo ustanovljene družbe M.B. d.o.o. uporabljala računalnik, na katerem je bil nameščen navedeni poslovno-informacijski sistem z naloženim arhivom podatkov." S pritožbenimi navedbami, da se sodišče ni določno izjasnilo glede preslikave podatkov, zagovornica izpodbijani sodbi očita pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, torej ponovno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Tudi v tem delu ji ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovljene okoliščine glede preslikave podatkov zelo natančno, izčrpno in jasno utemeljilo skozi razloge sodbe od točke 14 obrazložitve dalje, ter v točki 30 obrazložitve sodbe zaključilo, da je brez dvoma ravno obdolžena M.S. v očitanem obdobju neupravičeno, iz poslovno-informacijskega sistem OpPIS, nameščenega na osebnem računalniku družbe R.R. d.o.o. na svoj trdi disk WD Elements 10B8 USB Device, preslikala celotno bazo - arhiv podatkov o družbah, s katerimi je bila družba R.R. d.o.o. v pogodbenem razmerju. Razlogi sodbe, ki se nanašajo na to odločilno dejstvo, so, kot že rečeno, povsem konkretno argumentirani in torej zadostni, zato očitana kršitev ni podana.
ZPP člen 76, 80, 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.. ZZK-1 člen 146, 146/1, 146/1-1, 146/2.
vložitev zemljiškoknjižnega predloga - sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke pred vložitvijo predloga - neobstoječa oseba - procesna predpostavka za odločanje - zavrženje predloga
Mrtva (neobstoječa) oseba ne more začeti zemljiškoknjižnega postopka, tega ne more storiti v njenem imenu niti kdo drug.
nepremoženjska škoda - delo v splošno korist - pogodbena odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - navodila za delo - varstvo pri delu
Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, nastalo v škodnem dogodku 21. 10. 2015, ko se je pri opravljanju dela v splošno korist pri toženki pri ostrenju noža porezal po kazalcu leve roke, zavrnilo, ker je na podlagi prepričljivo ugotovljenih pravno relevantnih dejstev zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati protipravnosti ravnanja toženke.
izbrisna tožba - ničnost vknjižbe lastninske pravice - ničnost pravnih poslov - ničnost kot predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega vprašanja pravilno ugotovilo ničnost pravnih poslov, na podlagi katerih je toženka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica. Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1 izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031719
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - časovna veljavnost kazenskega zakona - zakon, milejši za storilca - kršitev kazenskega zakona - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Tako si sodišče prve stopnje prihaja samo s seboj v nasprotje, ko v razlogih napadene sodbe po eni strani navaja, da je bila še dne 31. 3. 2013 podana objektivna zmožnost družbe za izpolnjevanje delovnopravnih obveznosti (plačilo prispevkov), po drugi strani pa obrazlaga, da na ta datum te možnosti več ni bilo.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade - študij spisa - pisni izvid in mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca
Sodišče prve stopnje ima prav, da predmetni spis ne obsega več kot 200 strani, zato izvedencu ni mogoče priznati nagrade za obseg spisa od 200 do 500 strani (3. točka prvega odstavka 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih). Toda obseg spisa sam po sebi ne priča o zahtevnosti izvedenskega dela, ki ga mora opraviti izvedenec. Pritožbeno sodišče se ne strinja s prvostopenjskim, da izvedenec ni pojasnil, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedensko delo v tej zadevi zelo zahtevno.
Sklepno višje sodišče izvedenca opozarja na primeren ton v komunikaciji s sodiščem. Izvedenec ima pravico, da se z odločitvijo sodišča (o odmeri nagrade in stroškov) ne strinja ter lahko v podkrepitev svoje zahteve za plačilo nagrade in povrnitev stroškov navede vse argumente, pri čemer je lahko do dela in odločitve sodišča tudi kritičen. Vendarle pa je izvedenec pomočnik sodišča in temu primerna mora biti tudi njegova komunikacija s sodiščem. Grožnja v smislu "da bo v nadalje sodeloval le s sodišči, ki bodo znala pravilno oceniti moje strokovno delo" sega izven okvira primerne komunikacije.
zemljiškoknjižni predlog - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - upravičeni predlagatelj - pravni interes predlagatelja - vpis v korist tretje osebe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sklep o dovolitvi vpisa
V obravnavanem primeru, ko je predlagatelj (v določenem delu) predlagal vpis služnostne pravice v korist drugih oseb, mora biti njegov pravni interes konkretno utemeljen in izrecno izkazan že ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-5.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - preizkusno obdobje
Rok za zakonsko rehabilitacijo teče od izvršitve kazni zapora in ne od datuma izdaje upravne odločbe, s katero je bil obsojencu izrečen pogojni odpust.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije - javni sklad
Tožeča stranka je javni sklad, torej pravna oseba javnega prava, kakršna se ustanovi za spodbujanje razvoja na določenem področju, kot na primer za spodbujanje ustvarjalnosti v izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin itd. Te pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niso navedene kot osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih.
gospodarski spor majhne vrednosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Pritožba ne more uspeti z navedbami, da se stranki dogovarjata glede plačila obveznosti po mesečnih obrokih, s čimer se je branila tudi v postopku na prvi stopnji. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, sodišče sodi po stanju stvari ob koncu glavne obravnave (v obravnavanem primeru ob izdaji sodbe), zaradi česar navedbe tožene stranke o dogovarjanju glede plačila obveznosti ne morejo vplivati na odločitev.
plačilo sodne takse za pritožbo - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - neizkazane in pavšalne trditve
Višje sodišče ugotavlja, da je o istem predlogu sodišče že odločalo, in sicer z izpodbijanim sklepom. Zakonske podlage za dvakratni / večkratni preizkus pogojev za oprostitev, obročno plačilo ali odlog iste sodne takse ni.