CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031386
ZIZ člen 10, 10/1, 15, 55, 55/1, 58, 58/1, 170. ZPP člen 374, 374/1, 384. SPZ člen 23, 40, 49, 66, 66/3.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - subsidiarna uporaba ZPP - izostanek odgovora na ugovor - domneva resničnosti trditev v ugovoru - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - obremenjena nepremičnina - prisilna hipoteka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina
Pravila postopka, po katerem sodišče opravlja prisilno izvršitev terjatve na podlagi izvršilnega naslova, določa ZIZ kot specialni predpis. Le v primeru, če ZIZ pravil glede določenega vprašanja nima, se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ker je vprašanje dovoljenosti oziroma dopustnosti izrednih pravnih sredstev v ZIZ izrecno in posebej urejeno, subsidiarna uporaba pravil ZPP glede tega vprašanja v izvršilnem postopku ne pride v poštev.
Dolžnikove ugovorne navedbe štejejo za resnične, če upnik v roku ne odgovori na ugovor. Poudariti pa je, da ta domneva ne velja za ugovore materialnopravne narave, saj mora o teh sodišče prve stopnje odločati samo in pri tem presoditi njihovo utemeljenost. Povedano drugače, domneva resničnosti se razteza le na dejstva, sodišče pa mora še vedno presoditi, ali iz takih dejstev in v zvezi z njimi predloženih dokazov izhaja tudi materialnopravna posledica, kot jo zatrjuje dolžnik.
Hipotekarne dolžnice (oziroma v enem primeru pravni prednik hipotekarne dolžnice) so prodajne pogodbe s prvotnim dolžnikom nedvomno sklenile že po začetku učinkovanja zaznambe izvršbe v korist upnikov. Že iz tega razloga tako niso mogle pridobiti lastninske pravice v pričakovanju pred nastankom hipoteke v korist upnikov.
Toženec nadalje ni pravočasno ugovarjal zastaranju zahtevka. V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP mora stranka ugovarjati zastaranje zahtevka na prvem naroku. Kasneje lahko ugovor poda le, če ga prej ni mogla navesti.
ZPP člen 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6, 7, 9, 9/1, 9/3, 9/4. ZUJF člen 173, 173/2.
povračilo stroškov priči - potni stroški - dejanski izdatki - najkrajša pot - najcenejše prevozno sredstvo - način obračunavanja stroškov
V skladu z določilom prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov, pravila za odmero teh stroškov priče pa določa Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik). Tako se priči potne stroške v višini dejanski izdatkov (npr. vozovnica) odmeri za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom (6. in 7. člen Pravilnika). Stroški za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom se povrnejo samo za pot, ki je daljša od dveh kilometrov in na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo (prvi in tretji odstavek 9. člena Pravilnika), pri čemer se stroške za prevožene kilometre obračunava v skladu z javno objavljenimi zneski povračil nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (četrti odstavek 9. člena Pravilnika) - torej po določilih ZUJF.
posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - prijava izločitvene pravice - legitimacija upnika za pritožbo
Kot izhaja iz stečajnega spisa in iz stanja zemljiške knjige, je pri nepremičninah, ki so predmet prodaje po sklepu o prodaji, z učinkom od 25. 8. 2018 vpisana zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice. Stečajni dolžnik je stranka zaznamovanega spora. S tem dnem se šteje, da je bila v tem stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica.
soglasje za posle upravljanja stečajne mase - najemna pogodba - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas - jasnost in določnost izreka
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39.
pravica do nagrade izvedenca - nastanek pravice - oprava storitev - oprava izvedenskega dela - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada izvedencu za opravljeno delo - ogled
Sodni izvedenec je za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP. Pravico do nagrade pridobi takrat, ko opravi svoje delo. Izvedencu nagrada za pisno mnenje pripada takoj, ko napravi in sodišču posreduje svoje pisno mnenje. Za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb izvedencu pripada nagrada le, če presega nalogo, ki mu jo je sodišče naložilo s prvotnim sklepom.
Po presoji pritožbenega sodišča dopolnitev mnenja ni bila potrebna zato, ker bi izvedenec prvotno opravljene naloge ne izvršil v celoti, temveč je šlo za dopolnitev na podlagi pripomb pritožnikov. Zato mu zanjo pripada posebna nagrada.
Vsebinsko grajanje izvedenskega mnenja za odločanje o pravici izvedenca do nagrade in stroškov ni pravno relevantno, temveč bo lahko upoštevno kvečjemu v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja, v katerem bo sodišče (prve stopnje) dodatno razčistilo vprašanja obravnavane dokazne teme.
nepremoženjska škoda - delo v splošno korist - pogodbena odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - navodila za delo - varstvo pri delu
Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, nastalo v škodnem dogodku 21. 10. 2015, ko se je pri opravljanju dela v splošno korist pri toženki pri ostrenju noža porezal po kazalcu leve roke, zavrnilo, ker je na podlagi prepričljivo ugotovljenih pravno relevantnih dejstev zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati protipravnosti ravnanja toženke.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade - študij spisa - pisni izvid in mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca
Sodišče prve stopnje ima prav, da predmetni spis ne obsega več kot 200 strani, zato izvedencu ni mogoče priznati nagrade za obseg spisa od 200 do 500 strani (3. točka prvega odstavka 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih). Toda obseg spisa sam po sebi ne priča o zahtevnosti izvedenskega dela, ki ga mora opraviti izvedenec. Pritožbeno sodišče se ne strinja s prvostopenjskim, da izvedenec ni pojasnil, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedensko delo v tej zadevi zelo zahtevno.
Sklepno višje sodišče izvedenca opozarja na primeren ton v komunikaciji s sodiščem. Izvedenec ima pravico, da se z odločitvijo sodišča (o odmeri nagrade in stroškov) ne strinja ter lahko v podkrepitev svoje zahteve za plačilo nagrade in povrnitev stroškov navede vse argumente, pri čemer je lahko do dela in odločitve sodišča tudi kritičen. Vendarle pa je izvedenec pomočnik sodišča in temu primerna mora biti tudi njegova komunikacija s sodiščem. Grožnja v smislu "da bo v nadalje sodeloval le s sodišči, ki bodo znala pravilno oceniti moje strokovno delo" sega izven okvira primerne komunikacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00031502
ZFPPIPP člen 322, 322/2, 323, 323/2.
upravljanje stečajne mase - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - najemna pogodba - soglasje sodišča za oddajo v najem
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031380
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 239, 257, 257/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 286, 286/1, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1.
predhodna odredba - ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - neizvršljiva odločba domačega sodišča - verjeten izkaz objektivne nevarnosti za izterjavo - podizvajalska pogodba - začasne situacije - upoštevanje obsega poslovanja - čisti poslovni izid - insolventnost - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - nedovoljena pritožbena novota - trditveno in dokazno breme
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik do standarda verjetnosti izkaže objektivno nevarnost, to je vsako objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo. Sodišče izda predhodno odredbo, če upnik z verjetnostjo izkaže, da v času, ko bo sodba postala izvršljiva, dolžnik ne bo imel sredstev oziroma premoženja za poplačilo. Obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje dolžnika je zato treba projicirati v prihodnost, to je v čas oprave izvršbe, presojo, ali bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, pa mora sodišče opraviti na podlagi objektivnih in celovitih podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju.
Zgolj sklenitev podizvajalske pogodbe še ne pomeni premika v premoženjski sferi dolžnika in zato še ne izkazuje, da bo imel dolžnik v času, ko bo prišlo do izvršbe, dovolj sredstev oziroma premoženja za poplačilo upnika. Potrjene začasne situacije pa pravno gledano pomenijo priznanje terjatve in s tem predstavljajo skoraj gotov finančni priliv.
Kljub relativno visokim prihodkom, kontinuiteti poslovanja in stabilnemu denarnemu toku ima dolžnik že dve leti negativen čisti poslovni izid oziroma je bil ta v letu 2018 tako minimalno pozitiven, da dolžnik z njim ni uspel pokriti niti izgube preteklega leta. Čisti poslovni izid dolžnika torej kljub rahlemu izboljšanju in kljub trditvam, da je v letu 2018 uspel izterjati več terjatev kot leto poprej, še ne izkazuje pozitivnega poslovanja.
Presojo, ali bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je treba opraviti na podlagi objektivnih in celovitih podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju, to pa pomeni, da je treba dolžnikove prihodke pretehtati tudi v sorazmerju z njegovimi odhodki in obveznostmi. Glede tega dolžnik ne v ugovoru ne v njegovi dopolnitvi, prav tako pa tudi ne v pritožbi ni podal popolnoma nobenih navedb, čeprav je na to dejstvo upnik izrecno opozoril v odgovoru na ugovor.
Na podlagi podatkov, s katerimi je sodišče razpolagalo, in na njihovi podlagi sprejetih ugotovitev (torej da obseg poslovanja v najboljšem primeru ne odstopa od prejšnjih let, dolžnik pa ima že dve leti izgubo in negativni kapital) ter ob dejstvu, da dolžnik tudi ni podal nobenih navedb o drugem premoženju, s katerim bi lahko poplačal terjatev (razen o zalogah, za katere pa ne pove, kaj predstavljajo, kakšna je njihova unovčljivost,...), tudi višje sodišče zaključuje, da je upnik uspel verjetno izkazati, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, dolžnik pa tega ni uspel izpodbiti.
ZPP člen 76, 80, 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.. ZZK-1 člen 146, 146/1, 146/1-1, 146/2.
vložitev zemljiškoknjižnega predloga - sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke pred vložitvijo predloga - neobstoječa oseba - procesna predpostavka za odločanje - zavrženje predloga
Mrtva (neobstoječa) oseba ne more začeti zemljiškoknjižnega postopka, tega ne more storiti v njenem imenu niti kdo drug.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-5.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - preizkusno obdobje
Rok za zakonsko rehabilitacijo teče od izvršitve kazni zapora in ne od datuma izdaje upravne odločbe, s katero je bil obsojencu izrečen pogojni odpust.
izbrisna tožba - ničnost vknjižbe lastninske pravice - ničnost pravnih poslov - ničnost kot predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega vprašanja pravilno ugotovilo ničnost pravnih poslov, na podlagi katerih je toženka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica. Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1 izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba.
gospodarski spor majhne vrednosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Pritožba ne more uspeti z navedbami, da se stranki dogovarjata glede plačila obveznosti po mesečnih obrokih, s čimer se je branila tudi v postopku na prvi stopnji. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, sodišče sodi po stanju stvari ob koncu glavne obravnave (v obravnavanem primeru ob izdaji sodbe), zaradi česar navedbe tožene stranke o dogovarjanju glede plačila obveznosti ne morejo vplivati na odločitev.
plačilo sodne takse za pritožbo - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - neizkazane in pavšalne trditve
Višje sodišče ugotavlja, da je o istem predlogu sodišče že odločalo, in sicer z izpodbijanim sklepom. Zakonske podlage za dvakratni / večkratni preizkus pogojev za oprostitev, obročno plačilo ali odlog iste sodne takse ni.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije - javni sklad
Tožeča stranka je javni sklad, torej pravna oseba javnega prava, kakršna se ustanovi za spodbujanje razvoja na določenem področju, kot na primer za spodbujanje ustvarjalnosti v izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin itd. Te pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niso navedene kot osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih.