ZPP člen 76, 80, 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.. ZZK-1 člen 146, 146/1, 146/1-1, 146/2.
vložitev zemljiškoknjižnega predloga - sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke pred vložitvijo predloga - neobstoječa oseba - procesna predpostavka za odločanje - zavrženje predloga
Mrtva (neobstoječa) oseba ne more začeti zemljiškoknjižnega postopka, tega ne more storiti v njenem imenu niti kdo drug.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-5.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - preizkusno obdobje
Rok za zakonsko rehabilitacijo teče od izvršitve kazni zapora in ne od datuma izdaje upravne odločbe, s katero je bil obsojencu izrečen pogojni odpust.
Posledica opustitve vpogleda v dokazni material je očitno pavšalna in nekonkretizirana dokazna ocena, češ da je sodišče ″prepričano, da gre za pornografsko oz. drugačno seksualno vsebino″. Sodišče prve stopnje bi v tej zvezi moralo podati jasne in prepričljive argumente zakaj je sprejelo takšno dokazno oceno, toliko bolj, ker navedeni pojmi, ki predstavljajo znake očitanega kaznivega dejanja, v kazenskem zakonu niso opredeljeni.
Sodišče prve stopnje bi moralo povsem določno opredeliti, zakaj naj bi v konkretno obravnavanem primeru prošnja obdolženca pomenila že izvršitveno obliko nagovarjanja.
Pri utemeljevanju izvršitvene oblike razširjanja pornografske vsebine pa je prvo sodišče očitno spregledalo, da je subjekt varstva pri kaznivem dejanju po drugem in tretjem odstavku 176. člena KZ-1 mladoletna oseba, ki je bodisi fotografirana oziroma posneta na video nosilec in ne mladoletna oseba, ki ji je takšna vsebina (pornografske ali drugačne seksualne narave) namenjena.
ZDavP-2 člen 126a, 145, 145/2, 145/2-9, 208. ZIZ člen 43, 58.
davčna izvršba - izvršba na nepremičnine - delni umik izvršilnega predloga - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - stroški ugovora - določitev vrednosti spornega predmeta - zastaranje davčne obveznosti - relativno zastaranje - absolutno zastaranje
Ne drži, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti o dolžnikovem ugovoru, češ da je upnik podal delni umik predloga za izvršbo, ki bi ga podal tudi, če dolžnik ugovora ne bi vložil. Glede na to, da je dolžnik ugovor po izteku roka vložil pred upnikovim delnim umikom predloga za izvršbo, to, da je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo na podlagi ugoditve dolžnikovemu ugovoru, ni nepravilno.
Če je dolžnik terjatev prerekal le deloma, bi bilo ugovorne stroške treba odmeriti glede na omejeno in ne celotno vrednost spornega predmeta.
Na relativno zastaranje je lahko vplivala tudi sprožitev predmetnega postopka sodne izvršbe oziroma procesna dejanja, usmerjena v izterjavo terjatve v tem postopku, o katerih je bil dolžnik obveščen.
posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - prijava izločitvene pravice - legitimacija upnika za pritožbo
Kot izhaja iz stečajnega spisa in iz stanja zemljiške knjige, je pri nepremičninah, ki so predmet prodaje po sklepu o prodaji, z učinkom od 25. 8. 2018 vpisana zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice. Stečajni dolžnik je stranka zaznamovanega spora. S tem dnem se šteje, da je bila v tem stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica.
Toženec nadalje ni pravočasno ugovarjal zastaranju zahtevka. V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP mora stranka ugovarjati zastaranje zahtevka na prvem naroku. Kasneje lahko ugovor poda le, če ga prej ni mogla navesti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031719
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - časovna veljavnost kazenskega zakona - zakon, milejši za storilca - kršitev kazenskega zakona - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Tako si sodišče prve stopnje prihaja samo s seboj v nasprotje, ko v razlogih napadene sodbe po eni strani navaja, da je bila še dne 31. 3. 2013 podana objektivna zmožnost družbe za izpolnjevanje delovnopravnih obveznosti (plačilo prispevkov), po drugi strani pa obrazlaga, da na ta datum te možnosti več ni bilo.
ZPP člen 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6, 7, 9, 9/1, 9/3, 9/4. ZUJF člen 173, 173/2.
povračilo stroškov priči - potni stroški - dejanski izdatki - najkrajša pot - najcenejše prevozno sredstvo - način obračunavanja stroškov
V skladu z določilom prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov, pravila za odmero teh stroškov priče pa določa Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik). Tako se priči potne stroške v višini dejanski izdatkov (npr. vozovnica) odmeri za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom (6. in 7. člen Pravilnika). Stroški za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom se povrnejo samo za pot, ki je daljša od dveh kilometrov in na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo (prvi in tretji odstavek 9. člena Pravilnika), pri čemer se stroške za prevožene kilometre obračunava v skladu z javno objavljenimi zneski povračil nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (četrti odstavek 9. člena Pravilnika) - torej po določilih ZUJF.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade - študij spisa - pisni izvid in mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca
Sodišče prve stopnje ima prav, da predmetni spis ne obsega več kot 200 strani, zato izvedencu ni mogoče priznati nagrade za obseg spisa od 200 do 500 strani (3. točka prvega odstavka 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih). Toda obseg spisa sam po sebi ne priča o zahtevnosti izvedenskega dela, ki ga mora opraviti izvedenec. Pritožbeno sodišče se ne strinja s prvostopenjskim, da izvedenec ni pojasnil, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedensko delo v tej zadevi zelo zahtevno.
Sklepno višje sodišče izvedenca opozarja na primeren ton v komunikaciji s sodiščem. Izvedenec ima pravico, da se z odločitvijo sodišča (o odmeri nagrade in stroškov) ne strinja ter lahko v podkrepitev svoje zahteve za plačilo nagrade in povrnitev stroškov navede vse argumente, pri čemer je lahko do dela in odločitve sodišča tudi kritičen. Vendarle pa je izvedenec pomočnik sodišča in temu primerna mora biti tudi njegova komunikacija s sodiščem. Grožnja v smislu "da bo v nadalje sodeloval le s sodišči, ki bodo znala pravilno oceniti moje strokovno delo" sega izven okvira primerne komunikacije.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - članske pravice družbenika - pasivna legitimacija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavrnitev zahteve - pravica do sodnega varstva - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - izvršitev odločbe - škodljivo ravnanje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zavezanca za izpolnitev zahteve družbenika na podlagi njegove individualne članske pravice nista niti poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo niti družba, ki naj bi vodila računovodstvo za družbo, katere član je družbenik predlagatelj, ki mu gre pravica do vpogleda in informacij v družbi. Pasivno legitimirana stranka v zvezi z uveljavljanjem pravice družbenika do informacij in vpogleda je le družba, katere družbenik je vložnik upravičene zahteve. Člansko pravico lahko družbenik po materialnem pravu uveljavlja le v zvezi s članstvom v družbi.
Po materialnem pravu lahko družbenik svojo pravico sodno uveljavlja le v razmerju do družbe katere družbenik je. Na kakšen način bo odločba v korist družbenika izvršena, pa je stvar izvršilnega postopka zoper družbo, ki je dolžna po odločitvi sodišča obveznost izpolniti.
Ker pa je za obstoj insinuacije ključni kriterij javno mnenje oz. pomen take izjave v času in prostoru, v katerem je taka izjava podana, ne pa subjektivno zaznavanje zasebnega tožilca, ki naj bi se po trditvah pritožbe v takih navedbah v odgovoru na tožbo prepoznal kot tisti, ki naj bi glede na navedbe obdolženca v odgovoru na tožbo ponaredil podpis na zapisniku, pa se je strinjati s prvim sodiščem, da zapisa v navedbah odgovora na tožbo z dne 3. 3. 2017 ni mogoče označiti kot namigovanje, da je prav zasebni tožilec tisti, ki je ponaredil podpis zapisnika. Kaznivo dejanje obrekovanja je namreč mogoče izvršiti le z afirmativnimi, brezpogojnimi trditvami, ne pa le z izražanjem domnev, možnosti in sumov, torej ne s posplošenimi, nerazumljivimi oziroma pomensko odprtimi trditvami. Zato so tako, kot je pravilno zaključilo že prvo sodišče, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča navedbe obdolženca v odgovoru na tožbo preveč ohlapne in pomensko odprte in ne omogočajo sklepanja na obstoj trditve, ki se obdolžencu očita z zasebno tožbo, to je, da je zasebni tožilec ponaredil podpis na zapisniku 11. 11. 2015, ne glede na pritožbeno izpostavljeno okoliščino, da sta bila ob predaji prikolice in sestavi zapisnika tega dne prisotna le obdolženec in zasebni tožilec (poleg žene zasebnega tožilca), ki sta tudi sicer pravdni stranki.
napačna vročitev - pooblaščeni vročevalec - dejanski naslov
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi obdolženega ugodilo, saj je ugotovilo, da obdolženi ni bil vabljen na naslove, ki so bili sodišču znani. Zato je bila vročitev preko vročevalca I. B., nepotrebna.
soglasje za posle upravljanja stečajne mase - najemna pogodba - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas - jasnost in določnost izreka
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.
Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena. To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Ker je terjatev tožeče stranke do tožene stranke prenehala, tožeča stranka s pritožbo ne more več doseči izboljšanja svojega položaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00031502
ZFPPIPP člen 322, 322/2, 323, 323/2.
upravljanje stečajne mase - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - najemna pogodba - soglasje sodišča za oddajo v najem
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.
ZIZ člen 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/4. ZDOdv člen 27, 27/4.
delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obstoj procesne predpostavke - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se ob odločanju o dolžnikovem ugovoru presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ in sicer: 1. razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, 2. zavrnitev neobrazloženega ugovora ali 3. zavrženje ugovora.
Določbe četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, po kateri se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, kot to določa prvi odstavek tega člena, zato v tej fazi postopka še ni mogoče uporabiti, temveč bo to predmet presoje v nadaljnjem pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031380
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 239, 257, 257/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 286, 286/1, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1.
predhodna odredba - ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - neizvršljiva odločba domačega sodišča - verjeten izkaz objektivne nevarnosti za izterjavo - podizvajalska pogodba - začasne situacije - upoštevanje obsega poslovanja - čisti poslovni izid - insolventnost - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - nedovoljena pritožbena novota - trditveno in dokazno breme
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik do standarda verjetnosti izkaže objektivno nevarnost, to je vsako objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo. Sodišče izda predhodno odredbo, če upnik z verjetnostjo izkaže, da v času, ko bo sodba postala izvršljiva, dolžnik ne bo imel sredstev oziroma premoženja za poplačilo. Obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje dolžnika je zato treba projicirati v prihodnost, to je v čas oprave izvršbe, presojo, ali bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, pa mora sodišče opraviti na podlagi objektivnih in celovitih podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju.
Zgolj sklenitev podizvajalske pogodbe še ne pomeni premika v premoženjski sferi dolžnika in zato še ne izkazuje, da bo imel dolžnik v času, ko bo prišlo do izvršbe, dovolj sredstev oziroma premoženja za poplačilo upnika. Potrjene začasne situacije pa pravno gledano pomenijo priznanje terjatve in s tem predstavljajo skoraj gotov finančni priliv.
Kljub relativno visokim prihodkom, kontinuiteti poslovanja in stabilnemu denarnemu toku ima dolžnik že dve leti negativen čisti poslovni izid oziroma je bil ta v letu 2018 tako minimalno pozitiven, da dolžnik z njim ni uspel pokriti niti izgube preteklega leta. Čisti poslovni izid dolžnika torej kljub rahlemu izboljšanju in kljub trditvam, da je v letu 2018 uspel izterjati več terjatev kot leto poprej, še ne izkazuje pozitivnega poslovanja.
Presojo, ali bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je treba opraviti na podlagi objektivnih in celovitih podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju, to pa pomeni, da je treba dolžnikove prihodke pretehtati tudi v sorazmerju z njegovimi odhodki in obveznostmi. Glede tega dolžnik ne v ugovoru ne v njegovi dopolnitvi, prav tako pa tudi ne v pritožbi ni podal popolnoma nobenih navedb, čeprav je na to dejstvo upnik izrecno opozoril v odgovoru na ugovor.
Na podlagi podatkov, s katerimi je sodišče razpolagalo, in na njihovi podlagi sprejetih ugotovitev (torej da obseg poslovanja v najboljšem primeru ne odstopa od prejšnjih let, dolžnik pa ima že dve leti izgubo in negativni kapital) ter ob dejstvu, da dolžnik tudi ni podal nobenih navedb o drugem premoženju, s katerim bi lahko poplačal terjatev (razen o zalogah, za katere pa ne pove, kaj predstavljajo, kakšna je njihova unovčljivost,...), tudi višje sodišče zaključuje, da je upnik uspel verjetno izkazati, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, dolžnik pa tega ni uspel izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031715
OZ člen 619, 766, 837, 838. ZPP člen 8, 323, 323/9, 324, 324/4, 458, 458/1. ZUTD člen 163, 163/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - posredniška pogodba - iskanje kadrov - izbira kandidata za delovno mesto - odgovornost za izbiro - pogodba o zaposlitvi - pravica do plačila - primernost kandidata - obrazložitev sodbe - instrukcijski rok - dokazna ocena sodišča prve stopnje - nedopustni pritožbeni razlogi
Iz drugega odstavka 2.1 točke Pogodbe izhaja, da je bila tožena stranka dolžna v roku sedmih dni od prejema pisne predstavitve kandidatov tožeči stranki pisno potrditi (ne)ustreznost posameznih kandidatov in podati termin razgovora z njimi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka s kandidatom, ki ji ga je posredovala tožeča stranka, opravila razgovor in nato sklenila Pogodbo o zaposlitvi. Ona je torej tista, ki je izbrala s kom bo sklenila pogodbo o zaposlitvi, obveznost tožeče stranke po Pogodbi pa je bilo le posredovanje kandidatov, pri čemer iz Pogodbe izhaja, da tožena stranka dodatnega testiranja kandidatov od tožeče stranke ni zahtevala. Iz vsebine Pogodbe torej izhaja, da je bila izbira s kom bo sklenjena Pogodba o zaposlitvi na toženi stranki. Prav tako tožena stranka ni podala konkretnih trdila o tem, zakaj naj bi tožeča stranka vedela oziroma morala vedeti, da je bil sporni kandidat (vedenjsko oziroma osebnostno) neprimeren, saj ga slednja ni podrobneje testirala. Zato pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka odgovarjati za izbiro niso utemeljene.
Drži pritožbena navedba, da mora biti sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP pisno izdelana v 15 dneh od plačila sodne takse za napoved pritožbe in da sodišče prve stopnje v tem roku ni izdelalo pisne sodbe. Vendar gre za instrukcijski rok, prekoračitev le-tega s strani sodišča pa ne pripelje do nobenih procesnih posledic in ni bistvena kršitev določb postopka, ne absolutna, ne relativna, saj v ničemer ne more vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku o sporu majhne vrednosti.
ZFPPIPP člen 322, 322/2, 323, 323/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o soglasju za oddajo v najem - poslovna celota - zaščitena kmetija - nerazumljivost sklepa - izvršljivost sklepa - trajanje najemne pogodbe - višina najemnine
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.