CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00031602
ZVZD člen 5, 9. ZVZD-1 člen 12. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 8, 8/4. ZPIZ-1 člen 272, 274. ZPIZ-2 člen 191, 191/1, 193, 193/1. ZPP člen 8, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 324, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. ZPP-E člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 171, 171/1.
odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nezgoda pri delu - odgovornost delodajalca - dvižna košara - padec z višine - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - vzdrževanje sredstev za delo - neustrezna delovna oprema - pravica do povrnitve škode - ugotavljanje višine odškodnine - trditveno in dokazno breme - dolžnost usposabljanja delavca za varno delo - sprememba tožbe - sprememba stvarne pristojnosti sodišča
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema vzdrževana v skladu z navodili proizvajalca delovne opreme tako, da ves čas uporabe ustreza določbam Pravilnika (kot ji to nalaga četrti odstavek 8. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme). Ker tožena stranka ni trdila in dokazala, da so izvedeni periodični pregledi (ki so se po njenih trditvah opravljali na dve leti) skladni z navodili proizvajalca delovne opreme in da ji navodila ne nalagajo servisiranja in vzdrževanja oziroma pregledovanja delovne opreme v krajših rokih oziroma, da tovrstnih navodil proizvajalca sploh ni bilo, pa pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi njeni navedbi, da je izpolnila vse, kar je bila v skladu s predpisi dolžna storiti.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - dopustne pritožbene novote
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da gre za listine, ki ji v času vložitve predloga za zavarovanje z začasno odredbo, ki je bil sodišču poslan 10. 9. 2019, še niso bile znane. Gre torej za dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi, če bi bile sodišču prve stopnje v času odločanja znane, lahko privedle do drugačne odločitve. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil namreč zavrnjen prav zato, ker tožnica ni izkazala trenutnih aktivnosti prvega toženca v smeri obremenitve ali odtujitve premoženja, te aktivnosti pa so z novo predloženimi listinami izkazane.
Morebitna poslovno obligacijska vezanost predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta z družbo, ki je konkurenčna tožeči stranki in morebitno večje lastništvo navedenega kandidata v tej konkurenčni družbi, so po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki so pomembne za uresničitev delničarjeve pravice do obveščenosti.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - obseg škode - nesreča pri delu - poškodbe skočnega sklepa in stopala
Skupna odškodnina za nematerialno škodo v znesku 22.500 EUR ustrezno odraža celoten obseg s strani tožnice utrpljene nepremoženjske škode oziroma predstavlja pravično denarno odškodnino, odmerjeno skladno s 179. členom OZ. Primerjalo gledano je sodišče odmerilo odškodnino, ki je primerna in sorazmerna ostalim primerom iz sodne prakse, pri čemer je dosojena celotna odškodnina, upoštevaje tudi obseg odškodnine, ki jo je sodišče prve stopnje prisodilo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, glede na sorodne primere v zgornji meji.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor, da toženka pridobi kredit z namenom, da se poplačajo tožnikovi dolgovi, deloma pa tudi dolgovi, ki jih je imela toženka.
V obravnavanem primeru pa bi izvršitev začasne odredbe s takojšnjo realizacijo tožbenega zahtevka z izročitvijo vlečnega vozila v posest tožeči stranki posegla v premoženjski interes tožene stranke in ni mogoče prejudicirati, da s tem ne bi imela nobenih stroškov. Ostala bi brez vlečnega vozila in glede na njeno oznako v firmi, da se ukvarja s špedicijo in transportom, tega ekonomsko uporablja in ga bo vsaj do poteka registracije vozila. Kar zadeva sam pogoj reverzibilnosti, tožeča stranka pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da bi vozilo ekonomsko uporabljala (razpolagala bodisi z odsvojitvijo bodisi z oddajo v najem in priznava, da bi to onemogočilo vrnitev v prejšnje stanje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dokaz z zaslišanjem strank - zavrnitev dokaznega predloga
V ugovoru zatrjevani dogovor je tako pomemben, upnik pa ga zanika, da če bi bil res dogovorjen, bi ga stranki zapisali v pisni obliki. Ker ga nista, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in priče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032978
ZVPot člen 25b, 25b/1, 25b/1-4, 41. ZPP člen 8, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 363, 363/2. Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev (1999) člen 10.
pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine - oblikovanje izreka sodne odločbe - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - dajatveni zahtevek - podjemna pogodba - dogovor o izvedbi dodatnih del - dodatno naročena dela - rekonstrukcija objekta - cena storitev - predplačilo - ugovor prekluzije - sporna dejstva - neizpolnitev pogodbe - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - profesionalna skrbnost - izvedba gradbenih del - dokazno breme za trditve - obračun potnih stroškov - pomanjkljiva dokazna ocena - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje ni v celoti razjasnilo ugovorov toženke: (1) da dodatna dela niso bila naročena, saj ni podala izrecnega soglasja, (2) da cena ni bila dogovorjena ter (3) da dodatna dela niso bila izvedena. Dokazno breme, da so bila dodatna dela izvedena, je na tožnici.
V tem pravdnem postopku, v katerem je treba uporabiti še prejšnja določila ZPP, tožeča stranka ni predlagala, da sodišče izvršilni sklep vzdrži v veljavi, ampak je podala dajatveni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo sklep o izvršbi razveljaviti v celoti in odločati o dajatvenem zahtevku.
Rok za plačilo sodne takse je materialnopravni in ne procesni rok.
Ker ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP), prekinitev postopka ne vpliva na tek materialnopravnega roka.
delni odvzem poslovne sposobnosti - prevzem pregona - skrbnik za poseben primer - odobritev pravnega posla - zavrženje obtožnega predloga
Upoštevaje okoliščino, da je bila oškodovancu kot tožilcu delno odvzeta poslovna sposobnost, delni odvzem pa se nanaša prav na aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, torej oškodovanec kot tožilec v kazenskem postopku ne more samostojno vlagati procesnih aktov, saj je po določbi drugega odstavka 77. člena ZPP polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pravdno sposobna le v mejah svoje poslovne sposobnosti. Ker oškodovanec kot tožilec v obravnavanem času, torej v času, ko je vložil subsidiarni obtožni predlog, ni mogel sam opravljati procesnih dejanj in so bile njegove vloge brez pravnega učinka, tudi naknadna odobritev skrbnice tega stanja ni mogla sanirati. Gre namreč za takšno pomanjkljivost vloge, ki je naknadna odobritev ne more odpraviti, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 277. člena ZKP zavrglo.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - dejansko prebivališče
Ker je toženka dokazala, da ji glede na drugačen naslov dejanskega prebivališča tožba ni bila vročena, ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po prvi točki prvega odstavka 318. člena ZPP. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po sedmi točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031668
URS člen 35, 39, 39/1. OZ člen 178, 183. ZMed člen 26, 26/1, 26/4. ZPP člen 185, 185/7.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina pravni osebi - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - objava člankov - novinarsko poročanje - javni interes - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do varstva časti in dobrega imena - objektivna žaljivost - razžalitev - povprečni bralec - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - posebna pritožba - pravica do posebne pritožbe
Zaradi funkcije, ki jo tožeča stranka opravlja v slovenskem prostoru, je podan interes javnosti, da je seznanjena z njenim delovanjem in poslovanjem. V tem pogledu je tožeča stranka relativno javna oseba. Stopnja javne osebnosti je v odvisnosti s poljem pričakovane zasebnosti; javne osebe imajo manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti in več so dolžne trpeti: izpostavljene so ostrejšemu nadzoru in kritiki, meja pri nedopustnih posegih v ugled takšnih (pravnih) oseb pa je zaradi tega postavljena nižje kot sicer.
Škoda pri zdravljenju ne nastane le zaradi strokovne napake, ampak je lahko posledica zapleta pri sicer strokovno neoporečno in z največjo možno profesionalno skrbnostjo opravljenem zdravljenju.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba ramenskega obroča - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - neme degenerativne spremembe - deljena odškodninska odgovornost - prispevek k nastanku škode - neskrbno ravnanje - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - lestev
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da neme degenerativne spremembe, tj. take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, niso pravno relevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032753
SPZ člen 77, 77/1, 77/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 37, 131, 139. ZPP člen 155, 155/1.
nepravdni postopek - sporna meja - sodna ureditev meje - določitev meje po močnejši pravici - priposestvovanje dela nepremičnine - dokazna ocena - stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka - povzročitev nepotrebnih stroškov - krivdno nastali stroški
Ker vrednost spornega zemljišča znaša 100,00 EUR, je glede na določbo 77. člena SPZ sodišče mejo lahko uredilo na podlagi močnejše pravice.
Na podlagi ugotovljenih okoliščin ni mogoče zaključiti, da je podana krivda predlagateljice za nastanek spora o meji ali da je stroške postopka povzročila po lastni krivdi. Glede na podatke spisa tudi ni mogoče zaključiti, da je predlagateljica postopek sprožila z namenom škodovanja in povzročanja nepotrebnih stroškov nasprotnemu udeležencu. Zato je pravilna odločitev, da skupne stroške postopka nosita oba udeleženca po enakih delih, vsak od udeležencev pa trpi svoje stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00033957
OZ člen 132, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 155, 185, 185/1, 337, 337/1. SZ-1 člen 29, 29/2, 58, 58/1, 58/2, 65.
odškodninska odgovornost - povrnitev materialne škode - obnovitvena dela - izvedba vzdrževalnih del - menjava strešne kritine - izgubljeni dobiček (zaslužek) - vplačila v rezervni sklad - neizvedba dokazov - zastaranje odškodninske terjatve za povzročeno škodo - subjektivni zastaralni rok - dolžna skrbnost - vpogled v dokumentacijo - neverodostojna listina - nedopustna pritožbena novota - pridobitev gradbenega dovoljenja - soglasje vseh etažnih lastnikov - izbira izvajalca storitev - prijava na razpis - pristojnost sodišča - sprememba stvarne pristojnosti sodišča - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - pristranskost sodišča - stroški odgovora na pritožbo - nepotrebni stroški
Toženka je pridobila dve veljavni ponudbi in ni bila dolžna pozivati tožnika k dajanju ponudbe za obnovo strehe, s tem, da tožnik ni dokazal, da je registriran za opravljanje tovrstnih del in da bi bil kot najboljši ponudnik izbran na razpisu.
Nobeden od tožbenih zahtevkov, ki temeljita na različni pravni podlagi, ne presega 20.000 EUR, kar je meja pristojnosti okrožnega sodišča, zato je podana pristojnost okrajnega sodišča.
Samo stranka, ki je pri sklenitvi pogodbe ravnala s skrbnostjo, kot se zahteva v pravnem prometu, lahko po drugem odstavku 46. člena OZ zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote.
Ker tožnikova zmota ni bila opravičljiva, ne more zahtevati (delne) razveljavitve prodajne pogodbe.
Ker iz zakonske ureditve izhaja razlika med osnovno plačo in plačnim razredom, dvig osnovne plače ne pomeni nujno tudi spremembo plačnega razreda, kot zmotno meni pritožba, saj se lahko dvignejo tudi osnovne plače v okviru istega plačnega razreda. Razvrščanje delavcev pri tožeči stranki v višje plačne razrede pa ne pomeni, da bi tožena stranka morala avtomatsko upoštevati tudi takšno prerazvrščanje v višje plačne razrede, temveč morajo skladno z drugim odstavkom 9. člena SD/17 o tem odločiti partnerji z aneksom k Dogovoru.
Pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev, sklenjena med sedaj pravdnima strankama, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale obračunavanje cen storitev v primeru sprememb plač, zato je potrebno upoštevati določbo 6.člena Pogodbe, da pogodbene vrednosti in cene storitev Zavod (tožena stranka) usklajuje skladno z določili veljavnega Dogovora.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - pravica do plačila provizije - plačilo za trud in prizadevanje
Sodišče prve stopnje je glede na določbi prvega odstavka in četrtega odstavka 25. člena ZNPosr ter določbo 3. točke prvega odstavka 2. člena istega zakona pravilno izpostavilo, da je bistveno za pravico nepremičninske družbe do plačila, da je izvajala določene aktivnosti v smeri sklenitve konkretnega pravnega posla v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, in si uspešno prizadevala za sklenitev konkretnega pravnega posla.
sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - tožbena dejanska podlaga - ekonomičnost in hitrost postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine
Pri podani spremembi tožbe ne gre za privilegirano spremembo tožbe po 186. členu ZPP, saj gre pri prvotni tožbi in pri spremembi za uveljavljanje škodnih dejanj v različnih časovnih obdobjih in prvotna ter spremenjena tožbe ne izhajata iz iste dejanske tožbene podlage.