OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPrCP člen 5, 110, 110/2, 110/2-1, 209, 209/2, 209/2-1.
prometna nesreča - zapustitev kraja prometne nesreče - nepremoženjska škoda - primerna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec odpeljal s kraja nesreče, oškodovanca pa sta tam ostala, toženec ni imel opravičljivega razloga za zapustitev kraja prometne nesreče.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212. OZ člen 270, 280, 336, 346.
izpovedba priče - vrnitev posojila - zastaranje - prekoračitev trditvene podlage - poravnava dolga - celovita dokazna ocena - zastaranje dolga
Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da je zastaranje eventualne neplačane terjatve tožnice do pokojne pričelo teči najkasneje, ko je slednja pripravila obračun stroškov, ki jih je pokojna tudi potrdila, torej dne 15. 7. 2008 (336. člen v zvezi z 346. členom OZ), saj v predmetni zadevi ne gre za obljubo pokojne, da bo z dedovanjem izpolnila svoje obveznosti do tožnice (stroškov pogreba pa ni krila), ko pa ji je poravnala obveznosti z nakazilom dne 30. 7. 2008.
KZ-1 člen 158, 160. ZKP člen 358, 358/1-1, 383, 392.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zasebni tožilec - konkretizacija izvršitvenega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poseg v čast in dobro ime - izostanek
Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, ki je pravilno ugotovilo, da je izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju razžalitve označeno le z glagolom razžali, ki pa je v opisu dejanja, ki izhaja iz izreka zasebne tožbe, izostal.
OZ člen 6, 6/2, 299, 299/2, 378, 378/1, 932, 934/1.
odškodninska terjatev - zamuda - začetek teka obresti
Zamuda ne more nastati pred zapadlostjo odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo. Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo zapade takrat, ko oškodovancu nastane škoda, to je praviloma z zaključkom zdravljenja.
obrazložitev odredbe - izločitev dokazov - podatki o prometu na transakcijskem računu - predlog za posamezna preiskovalna dejanja - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum
Zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum je bil v predmetni kazenski zadevi, ko je bila zoper obdolžene že vložena zahteva za posamezna preiskovalna dejanja in so bili z njo ter obenem s predmetnim dokaznim predlogom tožilstva seznanjeni, že več kot dognan in zato pozneje izdane izločevane sodne odredbe ne morejo biti nedovoljene zgolj zaradi tega, ker v njih zahtevani dokazni standard ni posebej obrazložen.
Popolnoma gre pritrditi razlogom izpodbijane sodbe, da je obdolženčev zagovor, češ da mu je neznanec že vnaprej izročil relativno visok znesek 500,00 EUR, pri čemer si nista izmenjala nobenih osebnih podatkov oziroma telefonske številke, pozneje pa mu izročil še vozilo večje vrednosti, neživljenjski ter s tem brez dvoma neverodostojen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00031865
ZZVZZ člen 63, 65. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-8, 341, 358.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - dogovor o plačilu zdravstvenih storitev - splošni dogovor - razlaga pogodbenih določil - izjeme od obveznosti plačila - restriktivna razlaga izjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - neopredelitev do odločilnih dejstev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je preširoko razlagalo izjemo plačila rakave CT diagnostike v celoti, saj metodologija obračuna in pogodbena določila, do katerih se ni opredelilo, takšnega zaključka ne potrjujejo. V kolikor bi namen dogovora res bil v celoti izključiti rakavo CT diagnostiko iz pogodbenega plana, bi to moralo biti izrecno določeno. Izjeme glede obveznosti plačil tožene stranke, ki je nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni mogoče razlagati tako široko kot je to storilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 42, 47, 47/3, 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - potni stroški - materialni stroški izvedenca - pavšalni znesek stroškov
Sodna praksa, ki je na tem področju obširna in ustaljena, je zavzela stališče, da je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja. Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij.
Ocena stopnje zahtevnosti je v pristojnosti sodišča. Izvedenka je v stroškovniku, ko je priglasila nagrado za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja ter predlagala povečanje za 20 %, obrazložila, zakaj šteje mnenje za izjemno zahtevno in sicer zaradi izredno velikega obsega dela, računske preveritve vseh dokumentov spisa, ki se vodijo na gradbišču, in pogodb z navzkrižnimi kontrolami za vse posamične postavke v vseh mesecih gradbišča. Sodišče prve stopnje je navedeno v sklep povzelo, a je po oceni pritožbenega sodišča glede na stališče sodne prakse pravilno povzelo, da v obravnavni zadevi niso podane takšne izjemne okoliščine, da bi bilo mnenje mogoče ovrednotiti kot izjemno zahtevnega. Pritrditi gre tako sodišču prve stopnje kot izvedenki, da je mnenje obširno, na 55 straneh, s številnimi preračuni, izvedenka pa je morala odgovoriti na 12 kompleksnih vprašanj sodišča in pravdnih strank, a sam obseg mnenja še ne pomeni, da ga je mogoče vrednotiti kot izjemno zahtevnega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031742
ZPP člen 212. OZ člen 58, 587, 615.
spor majhne vrednosti - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazovanje plačila - izvedenec finančne stroke - neprimeren dokaz - najemna pogodba - plačilo najemnine - najemna pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe po poteku časa - molče obnovljen najem
V kolikor se je v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagana postavitev izvedenca finančne stroke nanašala na plačilo oziroma na odpust obveznosti, je ta dokaz neprimeren za dokazovanje plačila ali izvensodne poravnave.
Sodišče prve stopnje je nesporno ugotovilo, da je tožena stranka najeti prostor uporabljala tudi po izteku z najemno pogodbo določenega časa in sicer do 19. 5. 2017, zaradi česar je zaključilo, da je bila najemna pogodba na podlagi 58. člena OZ veljavna tudi po izteku časa, za katerega je bila prvotno sklenjena najemna pogodba. Pritožbeno sodišče dodaja, da enako izhaja iz 615. člena OZ, ki določa, da se v primeru, ko najemnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, še naprej uporablja stvar, najemodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 527/1.
pogoji za izročitev tujca - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - standard verjetnosti - dokazno breme - konkretna nevarnost
Prvostopenjsko sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni raziskalo, v kateri instituciji bo osumljeni tujec pridržan ob izročitvi v Argentino ter kakšne so konkretne razmere v tisti instituciji oziroma, ali obstaja verjetnost, da bodo razmere v tej instituciji na splošno ter upoštevaje specifično stanje osumljenega tujca takšne, da bi bil izpostavljen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.
DZ člen 171, 171/4, 175, 175/5, 184, 184/2, 184/3, 197. ZNP-1 člen 110.
spor iz razmerij med starši in otroki - določitev preživnine - sprememba preživninske obveznosti - višina preživnine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - namestitev otroka v zavod - sodna poravnava - plačevanje preživnine - postavitev skrbnika
Ob namestitvi otroka v zavod sodišče odloči, da morajo starši plačevati mesečno preživnino na poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otroku skrbnik (drugi in tretji odstavek 184. člena DZ). Torej mora sodišče imenovati skrbnika, in sicer na podlagi četrtega odstavka 171. člena DZ. Skrbnik razpolaga z otrokovo preživnino in jo uporablja v skladu z določbami DZ o skrbništvu. Glede na to, da je nasprotna udeleženka preživninska zavezanka, ne more biti skrbnica za razpolaganje z otrokovo preživnino. Treba je postaviti skrbnika, da bo razpolagal s preživnino, ki jo bosta nakazovala nasprotna udeleženca na A. A. račun. Komu sodišče naloži, da odpre otrokov račun, predpisuje ZNP-1 v 110. členu.
Izpodbijani sklep je nerazumljiv: tožena stranka je B. A., zato ni jasno, zakaj naj bi tožeča stranka pravdne stroške plačala osebi A. D., ki ni stranka tega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031163
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 17, 20.
plačilo za storitve obveznih javnih služb - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - komunalne storitve - omrežnina - pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnica (glede na toženčev ugovor) ni konkretno opredelila (načina izračuna) višine vtoževane terjatve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041711
ZKP člen 502a, 502c. KZ-1 člen 74, 74/1.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - stečaj pravne osebe - nujnost
KZ-1, ki ureja odvzem premoženjske koristi, je v razmerju do ZFPPIPP specialni predpis. Po presoji višjega sodišča je začasno zavarovanje v danem primeru, ko bo stečajni upravitelj družbe L. d.o.o. - v stečaju, osnovna sredstva in zaloge, ki so bile predmet prvotnega začasnega zavarovanja, zaradi zniževanja njihove vrednosti, prodal, nujno. Po pravnomočni obtožnici so bila namreč na ravni utemeljenega suma ta osnovna sredstva in zaloge uporabljena pri kaznivem dejanju pranja denarja po 245. členu KZ-1, ki se očita obtoženim in prenesena na družbo L. d.o.o. - v stečaju. Začasno zavarovanje kupnine od prodaje teh sredstev in zalog, odrejeno na podlagi drugega odstavka 502.c člena ZKP in odredba banki, da odreče izplačilo zneska do višine kupnine, je po presoji višjega sodišča edini način, da sodišče v zvezi z utemeljenim predlogom državne tožilke zavaruje zahtevek za odvzem premoženjske koristi v tej zadevi, tudi če slednje vpliva na tek stečajnega postopka zoper družbo L. d.o.o. - v stečaju, saj stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.
ZST-1 člen 11. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja - administrativne in sodne prepovedi - kreditne obveznosti
Pri ugotavljanju premoženjskega stanja se upoštevajo dohodki vseh družinskih članov in ne le dolžnice, pri čemer dolžnica ne poda nobenih navedb, da bi bili napačno ugotovljeni dohodki njenega moža. V zvezi z njenimi dohodki pa je pojasniti, da je po podatkih iz priložene plačilne liste dolžničina neto plača znašala 1.694,76 EUR, znesek izplačila na račun pa je toliko nižji zaradi obremenitve dolžničinega dohodka z drugimi izvršilnimi postopki. Po ustaljeni sodni praksi se socialna ogroženost (in s tem upravičenost do taksnih olajšav) presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje strank brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb. Ravno tako se pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo niti kreditne obveznosti, na katere se sklicuje dolžnica v svojem predlogu.
izvršba na podlagi priložene menice - podpis meničnega zavezanca - parafa - veljavnost menice
Kot podpis meničnega zavezanca šteje vsak materialni znak na menici, ki je namenjen identifikaciji osebe, ki je takšno stvar zapisala na papir skladno z običaji države.
gradnja čez mejo - krivdno povzročeni stroški postopka - povzročitev nepotrebnih stroškov - nepravdni postopek ureditve meje
Če se zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovi in za udeležence nepravdnega postopka ne prinese nikakršne vsebinske pravne kvalitete (torej vsebinsko v ničemer ne uredi pravnega razmerja med udeleženci), potem za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu iz petega odstavka 35. člena ZNP odgovarja predlagatelj postopka.
Sodišče sicer lahko spreminja svoje sklepe in dejanja procesnega vodstva, vendar ne več tedaj, ko je že nastopila njihova posledica, na katero se stranka zanese, ne da bi jo vsaj ponovno, jasno in obrazloženo, pozvalo, da od nje pričakuje drugačno ravnanje, kot je s svojim vodenjem postopka nakazalo do tedaj. V času, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep, je dolžnici že potekel rok za dopolnitev seznama premoženja, kar pomeni, da bi sodišče moralo razpisati narok za ugotavljanje dolžničinega premoženja, ne pa zavreči upnikov predlog, ki mu je predhodno že sledilo.
oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik posameznik - premoženjsko stanje prosilca - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje
Pritožnica v konkretnem pravdnem postopku nastopa kot fizična oseba, sicer pa je samostojna podjetnica. Samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt, zato je sodišče prve stopnje pravilno pri ugotavljanju pritožničinega materialnega položaja, ugotavljalo njeno celotno premoženje (podatke o stvareh v njeni lasti, drugih premoženjskih pravicah), tudi stanje na transakcijskem račun, ki ga ima kot fizična oseba in stanje na poslovnem računu, ki ga ima kot samostojna podjetnica, in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.
Po 1. odstavku 333. člena ZPP je pritožba dopustna zoper sodbo, izdano na prvi stopnji in po 1. odstavku 363. člena ZPP zoper sklep sodišča prve stopnje, če ni z zakonom določeno, da pritožbe sploh ni. Ustava Republike Slovenije namreč zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi je odločeno o pravici, dolžnosti ali pravnih koristih (25. člen). Pritožba je zagotovljena le proti prvostopenjskim sodnim odločbam in ne proti drugostopenjskim. Zoper slednje so dopustna izredna pravna sredstva, ki jih je mogoče uveljavljati pod pogoji, na način in po postopku, določenim z zakonom.