ZST-1 tarifna številka 30010. ZST-1 člen 18, 18/1.
zavržena pritožba - sodna taksa za pritožbo - pritožbeni postopek
V obravnavanem primeru je bila zavržena pritožba zoper meritorno odločitev oziroma zoper odločitev o glavni stvari. Za pritožbo je bila plačana sodna taksa.
Ker pa je toženec zoper odločitev o zavrženju vložil pritožbo, pomeni, da gre pri obravnavanju slednje še vedno po vsebini za en pritožbeni postopek in ne za dva ločena postopka.
Materialnopravna podlaga, ki se prilega trditvam tožnice, ne omogoča utemeljenosti zahtevka za ugotovitev lastninske pravice. Zato ima toženec v pritožbi prav, da je tožbeni zahtevek (deloma, v III. točki) nesklepčen. Ugotovljena pomanjkljivost pa ni razlog za takojšnjo zavrnitev tožbenih zahtevkov, kot neutemeljeno navaja v pritožbi, temveč za aktivnost sodišča, saj je v dejanskih okoliščinah tega primera mogoče pomanjkljivost odpraviti.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00033302
ZKolP člen 17.. ZDR-1 člen 203.. ZIZ člen 272.. ZDSS-1 člen 56.
kolektivni delovni spor - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - sindikat - sindikalna dejavnost
Sporna Pogodba se šteje za kolektivno pogodbo (VIII Ips 26/2013). Po 17. členu ZKolP se po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, če stranki ne določila drugače, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom ter varnost in zdravje pri delu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00031614
OZ člen 197. SZ člen 31. ZIZ člen 62. ZIZ-L člen 25.
upravnik - pogodba o upravljanju - verzija - stroški upravljanja - stroški obratovanja - stroški vodenja rezervnega sklada
Upravnik večstanovanjske hiše je ob izostanku pogodbene podlage za izterjavo obratovalnih stroškov (ne pa tudi stroškov upravljanja) aktivno legitimiran, če jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev (197. člen OZ).
ZSV-UPB2 člen 100, 100/1, 100/3.. ZZZDR-UPB1 člen 49, 131b, 124.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 9, 15, 15/5.
institucionalno varstvo - preživninska obveznost otrok
Čeprav je glede na izračun plačilne sposobnosti zavezanca iz 5. odstavka 15. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba) plačilna sposobnost zavezanca višja, ko so dohodki zakonca nižji, in obratno, torej se plačilna sposobnost zavezanca niža ob višanju dohodkov njegovega zakonca, ureditev plačilne sposobnost v 5. odstavku 15. člena Uredbe ni v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS. Zaradi preživninske obveznosti otrok upravičenca, ki so zavezani k plačilu storitev, se ob večanju dohodka zavezanca povečuje njegova plačilna sposobnost in obratno. Po 124. členu ZZZDR je namreč polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Tudi po 3. točki 2. člena Uredbe je zavezanec fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.
Prav zato, ker preživninska obveznost iz 124. člena ZZZDR ne zavezuje zakonca zavezanca, kot opozarja pritožnik, se njegov dohodek ne upošteva v celoti. Za preživljanje družine prispevata zakonca v sorazmerju s svojimi zmožnostmi (49. člen ZZZDR). Dohodek zakonca se zato v celoti upošteva pri izračunu meje socialne varnosti družine. Gre za znesek, ki mora ostati zavezancu in njegovim družinskim članom za preživljanje po plačilu prispevka (5. točka 2. člena Uredbe). Pri izračunu plačilne sposobnosti zavezanca pa se dohodek zakonca upošteva največ do polovice meje socialne varnosti družine. Zaradi plačila storitev institucionalnega varstva za upravičenca namreč ne morejo biti socialno ogroženi otroci in zakonec zavezanca za plačilo. Po 131.b členu ZZZDR ima preživljanje otrok in zakonca, ki jih je zavezanec dolžan preživljati, prednost pred preživljanjem staršev. Iz navedenih razlogov tožničino vztrajanje, da je 5. odstavek 15. člena Uredbe v nasprotju z 2. členom, URS ni utemeljeno.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Skladno z določilom 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 je bila tožena stranka ob vložitvi pritožbe dolžna plačati sodno takso, ne glede na to, kako je bilo, oziroma bo o pritožbi zoper izdano sodbo odločeno v nadaljevanju tega postopka.
Iz sodne poravnave izhaja prav tako besedilo, kot ga izpostavlja pritožba, da sta torej stranki sodno poravnavo prebrali, izjavili, da je to njuna volja in to potrdili s podpisom zapisnika. Sodna poravnava je bila opremljena v skladu z določbo 111. člena Sodnega reda.
ZDR-1 člen 88, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev novega delavca - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1 (takšna stališča je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu VIII Ips 82/2017 z dne 19. 12. 2017). Tožena stranka ni dokazala, da je bil razlog za odpoved utemeljen, ker je na novo sistemiziranem delovnem mestu skrbnik ključnih kupcev zaposlila novega delavca, čeprav bi lahko to delo opravljal tožnik.
ZDR-1 člen 81, 85, 85/1, 86, 89, 89/1, 89/1-3.. ZVZelP-1 člen 79, 79/3.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 83, 92.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
ZDR-1 sploh ne predvideva, da bi se odpoved izdala v obliki upravne oziroma sodne odločbe, z uvodom, izrekom in obrazložitvijo odločbe. Tudi, če se je tožena stranka za takšno obliko odpovedi odločila, to ne pomeni, da je sodišče vezano zgolj na izrek, ne da bi se upoštevalo vsebina "obrazložitve". Odpoved je potrebno obravnavati celovito, pri čemer je sodišče vezano na dejanske opredelitve odpovednega razloga, kot izhaja iz odpovedi, torej tudi iz obrazložitve odpovedi, in ne zgolj iz "izreka".
Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da nedovoljeno predčasno odhajanje z dela pred koncem delovnega časa ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznost. Pri tem je sodišče prve stopnje upoštevalo določbo tretjega odstavka 79. člena ZVZelP-1, ki določa, da če je za posamezno delo s predpisi določena obvezna primopredaja službe, se čas primopredaje delavca, ki prevzema delo, ne šteje v čas trajanja izmen. Tožnik je namreč nepravilno štel, da lahko zapusti delovno mesto, ker se mu čas primopredaje šteje v delovni čas oziroma bi zaradi opravljene primopredaje delal več kot 12 ur. V zvezi s tem je sodišče pravilno zaključilo, da ureditev delovnega časa na delovnem mestu, ki ga je zasedal tožnik, odstopa od splošne ureditve zaradi specifike del železniškega prometa, saj gre za varnostno kritične naloge, pri katerih je delovni čas natančno predpisan. Zato bi moral tožnik zapustiti delovno mesto šele ob 7.00 uri oziroma ob 19.00 uri in ne prej. V skladu z 92. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa (KPŽP) pa se delavcem, ki delajo na delovnih mestih, na katerih je zaradi tehnološkega procesa dela potrebna primopredaja službe in traja od 10 do 15 minut, ta čas za vsako izmeno pri obračunu plače prizna kot dejansko opravljeno delo (čeprav se ne šteje v delovni čas - 83. člen KPŽP). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so bili tožnikovi predčasni odhodi z dela neopravičeni.
OZ člen 190, 190/3, 243, 270, 299, 299/1, 311, 347, 347/1, 378.. ZPIZ-2 člen 206, 206/5, 310.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zakonske zamudne obresti - pogodbeno razmerje - pobotni ugovor - neupravičena obogatitev - zastaranje
Zaključek sodišča, da je bil toženec z izpolnitvijo denarne obveznosti od 31. 5. 2014 dalje do dneva izplačila 13. 7. 2016 v zamudi, vzrok za to pa je izviral iz njegove sfere oziroma je bilo njegovo ravnanje protipravno, je pravilen. Posledično so tožencu v plačilo pravilno naložene vtoževane zakonske zamudne obresti. Po sodni praksi, vključno pritožbenega sodišča, ki jo je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, je bilo stališče, da je toženec, iz katerega sfere izvira vzrok za zamudo oziroma je bilo njegovo ravnanje protipravno, dolžan plačati zakonske zamudne obresti od enkratnega izplačila sredstev, ki tečejo od zamude, ki nastopi po poteku 30 dni po koncu obračunskega obdobja glede na popolno zahtevo za izplačilo dalje do dneva izplačila sredstev, že zavzeto.
Gre za pogodbeno razmerje, zato je pravna podlaga za odločitev podana v OZ. Po splošnem pravilu iz 378. člena OZ. je dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolžan plačati še zamudne obresti. Po prvem odstavku 299. člena OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Skladno z 310. členom ZPIZ-2 mora toženec izplačati odkupno vrednost najkasneje v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja (to je meseca), ki se določijo glede na dan, ko je bila dana popolna zahteva za izplačilo. Glede na navedeno pravno podlago bi torej tožena stranka sredstva morala izplačati najkasneje do 30. 5. 2014. Ker je bilo izplačilo izvršeno šele dne 13. 7. 2016, je bila z izpolnitvijo od 31. 5. 2014 do 13. 7. 2016 v zamudi.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pritožbeno sodišče enako kot že v zadevi Psp 283/2019 poudarja, da je mogoče pravico do zdravljenja v tujini priznati le, če so izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44. člena ZZVZZ. Med ostalimi torej tudi izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji, ki je nedoločen pravni pojem, saj vnaprej ne predvideva vseh pravnih položajev. Vsebina norme se zato prilagaja raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov, na katere se nanaša. Za interpretacijski argument pravnega standarda o izčrpani možnosti zdravljenja ne zadostuje le dejstvo, da so tudi v Sloveniji zagotovljeni kontrolni pregledi, temveč je potrebno upoštevati vse okoliščine vsakokretnega življenjskega primera, vključno s smiselnostjo pregleda v bolnišnici, ki je izvedla dvakratno transplantacijo jeter in jo je pripravljena izvršiti tudi v tretje pod pogojem kontinuiranega spremljanja pacienta, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje. Ne gre za pretirano ali preširoko razlago pravnega standarda izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, niti širitev pravic, da bi jih na isti način uveljavljali drugi zavarovanci, kot zmotno in zato nesprejemljivo meni tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00032801
ZPP člen 269, 269/4, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/1-8, 126, 129.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.
bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjave - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - neizrabljen letni dopust - denarno nadomestilo - plačilo razlike plače - zakonske zamudne obresti
Po določbi prvega odstavka 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke in ni omejeno na pripravljalne vloge med pripravami za glavno obravnavo. Z zmotno razlago četrtega odstavka 269. člena ZPP, zaradi česar ni upoštevalo pravočasnih tožničinih navedb, ki jih je podala v pripravljanji vlogi, je sodišče prve stopnje kršilo njeno pravico do izjavljanja v postopku.
Sodišče prve stopnje je tožnici priznalo nadomestilo za neizrabljen letni dopust za leto 2017 v višini 2.426,98 EUR, ki ga ni zaradi prenehanja delovnega razmerja ni mogla koristiti. Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 18. 1. 2018 zaradi izredne odpovedi, ki jo je podala na podlagi 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 zaradi nezagotavljanja varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu. Iz preteklega leta 2017 je tožnici ob prenehanju delovnega razmerja ostalo še 8 dni neizrabljenega letnega dopusta. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in skladna tudi z novejšo prakso Sodišča EU, iz katere izhaja, da določba člena 7(2) Direktive 2003/88 za nastanek pravice do denarnega nadomestila ne določa nobenega drugega pogoja kot, da je delovno razmerje prenehalo in da delavec ni izrabil celotnega plačanega letnega dopusta, do katerega je bil na dan prenehanja tega delovnega razmerja upravičen.
ZPIZ-2 člen 190.a, 193, 193/2.. OZ-UPB1 člen 165, 165/1.
odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - zapadlost odškodninske obveznosti - uporaba ZPIZ
Po splošnih načelih civilnega prava se uporablja materialno pravo, kakršno je veljalo v času nastanka pravnega razmerja, pri čemer je za presojo, kdaj je nastalo pravno razmerje, pravno pomembno, kdaj so nastala pravna dejstva, ki so določena kot predpostavke za nastanek tega razmerja. V konkretnem primeru se pri ugotavljanju škode, povzročene tožeči stranki, uporabljajo določbe OZ. V konkretnem primeru je resda prišlo do škodnega dogodka že v letu 2012, vendar pa je bila škoda znana šele ob izdaji odločbe o odmeri nadomestila za invalidnost, to je po 1.1.2016, ko je začela veljati novela ZPIZ-2B.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Pri toženi stranki je zaradi upada portfelja nelikvidnih naložb prenehala potreba po opravljanju dela v oddelku upravljanja problematičnih naložb in posledično prenehala potreba po opravljanju dela na delovnem mestu izkušenega referenta problematičnih naložb, ki ga je kot edini opravljal tožnik. Ker obsega del tega delovnega mesta ni bilo več za enega zaposlenega, je preostanek del razporedila na ostale zaposlene v službi za upravljanje problematičnih naložb. Tožena stranka za opravljanje dela, ki ga je opravljal tožnik ni zaposlila drugih delavcev. Glede na navedeno je tožena stranka dokazala, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajal utemeljen razlog po prvi alineji 1. odstavka 89. člena ZDR-1, in sicer ekonomski in organizacijski, zaradi katerega je prenehala potreba po delu, ki ga je tožnik opravljal na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zato mu je tožena stranka pravilno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031625
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 454, 454/1, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 349, 365, 366, 366/1, 366/2, 369, 369/3. ZIZ člen 41, 41/5, 44, 44/2, 62, 62/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaranje terjatve - triletni zastaralni rok - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - ugovor zoper plačilni nalog - vložitev tožbe - umaknjena, zavržena ali zavrnjena tožba - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi - pravica do izjavljanja v postopku - dokazi in izvajanje dokazov
Kaj so gospodarski spori, določajo pravila procesnega prava, kaj so gospodarske pogodbe, pa pravila materialnega prava. Odločitev iz pravnomočnega sklepa VI P 130/2017 z dne 8. 1. 2018 (v katerem se je Okrajno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odredilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču), ki je v izpodbijano sodbo povzeta v smislu, da gre za gospodarski spor (3. točka obrazložitve), je tako temeljila na uporabi določb ZPP, presoja sodišča prve stopnje v zvezi z ugovorom tožene stranke, da gre za terjatev iz gospodarske pogodbe in da zato v tem primeru velja triletni zastaralni rok, pa na uporabi določb Zakona o gospodarskih družbah in Obligacijskega zakonika (pri čemer je prvostopenjsko sodišče presodilo, da vtoževana terjatev ne izvira iz gospodarske pogodbe).
Pritožnica sicer pravilno trdi, da z razveljavitvijo sklepa o izvršbi o zadevi še ni bilo odločeno in postopek ni bil končan, ni pa ji mogoče pritrditi v stališču, da razveljavitev sklepa pomeni, da je podan zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 366. člena OZ. Postopek v tem sporu bo končan z izdajo te sodbe. Z njo je odločitev prvostopenjskega sodišča potrjena. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 108023/2016 z dne 24. 10. 2016 bo na ta način ostal v veljavi kot to izhaja iz prvega odstavka 1. točke te obrazložitve. Zastaranje bo tako začelo teči znova s končanjem tega spora, kar je z izdajo sodbe pritožbenega sodišča. Med postopkom namreč - v nasprotju z navedbami pritožnice - zastaranje ne teče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00032989
ZST-1 člen 6a, 6a/1, 6b, 6b/1, 34.. ZPP člen 105a, 105a/3.
obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga - nakazilo - rok za plačilo sodne takse - materialni rok
Skladno s prvim odstavkom 6.b člena ZST-1 se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Vendar ta določba ZST-1 ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po poteku petnajstdnevnega roka, ampak varuje le taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu, pa je plačilo iz kakršnega koli razloga prispelo na prehodni podračun sodišča šele v roku treh delovnih dni po poteku roka za plačilo. Rok za plačilo sodne takse je materialnopravni rok, določen v 34. členu ZST-1. Obveznost plačila sodne takse je torej materialnopravna obveznost. Plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo se zato ne more upoštevati.
OZ člen 262, 262/1, 637, 637/1. ZPP člen 154, 154/2, 165.
podizvajalska pogodba - jamčevanje za stvarne napake - očitna napaka - obvestilo o napaki - deljena odgovornost - zmotna uporaba materialnega prava - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Iz ugotovljenih napak pri izvedbi hidroizolacije, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni dvoma, da je šlo za očitne napake. Kakšne so bile posledice napak, za konkretni primer ni bilo bistveno, saj tožeča stranka v obravnavanem sporu ni zahtevala povračila škode, pač pa je njen zahtevek jamčevalni.
Ob presoji, da sta za vdor vode odgovorni obe pravdni stranki, da pa je izvajala dela, pri katerih je prišlo do napak, tožeča stranka časovno za toženo, o njenih očitnih napakah pa je ni nemudoma obvestila, bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti. Do povrnitve stroškov drugega izvajalca bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi imela pravico zahtevati odpravo napak. Te pa ni imela, ker o očitnih napakah tožeča stranka tožene stranke (glede na neizpodbito dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje) po oceni pritožbenega sodišča ni obvestila nemudoma, ko je ugotovila očitne napake pri polaganju hidroizolacije. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo.