CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00035044
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 21. ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 274.
pravica do stikov - stiki med starši in otroki - haška konvencija - mednarodno sodelovanje - stroški postopka - pravica do izjave - izvršilni naslov - procesna ovira za meritorno odločanje - ureditev stikov - ponovno odločanje o isti stvari
Določila Haaške konvencije niso namenjena zagotovitvi izvršitve že obstoječega izvršilnega naslova. Njihov namen je predvsem v zagotavljanju pomoči, tudi z upravnim sodelovanjem med državami, pri iskanju otroka in olajšanju sprejetja sporazumnih rešitev ter pomoči pri začetku postopka za dosego začasnih ukrepov, katerih cilj je, da se stiki med starši in otroci vzpostavijo in zagotovijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040624
KZ-1 člen 57, 58, 135, 135/1. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - občutek ogroženosti oškodovanca - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - resna grožnja - fizični napad - silobran
Pritožnica je v utemeljitev zatrjevane kršitve še navedla, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako je ugotavljalo zakonski znak, da je bila oškodovanka ustrahovana in vznemirjena, vendar tudi v tem pogledu nima prav, saj subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ni omenjen. Za izvršitev kaznivega dejanja grožnje namreč ni nujno, da bi se oškodovanka dejansko počutila ogroženo in ustrahovano, temveč zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti tako ustrahovanje ali vznemirjenje (kar bo pojasnjeno v nadaljevanju), zato pritožbenemu polemiziranju v tej smeri ni mogoče pritrditi.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00035098
ZPP člen 448, 448-2, 451, 458, 458/1. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice (2012) člen 21, 21/5, 26. SZ-1 člen 29, 29/2.
spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - obvezna lokalna gospodarska javna služba - gospodarska javna služba - koncesijska pogodba - koncesijsko razmerje - izklop iz sistema ogrevanja - odstop od pogodbe - dobava energije - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - razdelilnik stroškov - dopusten pritožbeni razlog - vsebina zapisnika o glavni obravnavi - pravilo o prekluziji
Etažni lastnik se tako z enostranskim ravnanjem/izjavo ne more izklopiti iz sistema ogrevanja (pri katerem gre za skupno odjemno mesto, do katerega je tožnica dobavljala energijo) in vplivati na zakonsko (skupno) obveznost, ki je neodvisna od tega, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne. Ima le možnost z ostalimi etažnimi lastniki sklenitvi sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja (v smislu da se ga izključi iz sistema plačevanja stroškov).
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - vmesna sodba - pavšalna odškodnina - izbrisani - škoda zaradi izbrisa - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za izgubljeni zaslužek - obseg škode
Če oseba, ki je bila s kršitvijo človekovih pravic izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, odškodnino zahteva v sodnem postopku, se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ZPŠOIRSP ne določa drugače (11. člen ZPŠOIRSP). To pomeni, da mora tožnik dokazati vrsto in obseg svoje škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom (131. člen OZ).
Protipravno ravnanje toženke - izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva, ni sporno, krivde zanj pa se ne more razbremeniti, niti delno. Tožnik torej dokazuje „le“ še svojo škodo in vzročno zvezo med njo in izbrisom. Predmet te vmesne sodbe je torej vzročna zveza med izbrisom in zatrjevano tožnikovo škodo - izgubo dohodka zaradi nezaposlitve v nemških rudnikih, in duševnimi bolečinami zaradi kršitev osebnostnih pravic. Obseg škode oz. njena višina, bo predmet končne sodbe.
Ker je bil po prepričljivi oceni sodišča ravno izbris iz registra stalnega prebovalstva življenjsko najbolj verjeten edini vzrok, da tudi tožnik ni odšel na delo v rudnik v Nemčijo, tako kot drugi rudarji zaprtega rudnika, ki so imeli urejeno osebno dokumentacijo, je podana tudi vzročna zveza med zaslužkom, ki ga je s tem izgubil, in izbrisom.
Nedvomno pa je tožnik v postopku uspel dokazati, da je bilo motilno ravnanje na njegovo škodo storjeno tudi v korist prvega toženca (in ne le v korist druge toženke). Prvi toženec je namreč lastnik, pri čemer je bil z menjavo ključavnic nedvomno seznanjen (tako je izpovedal sam) in (za razliko od tožnika) razpolaga z novimi ključi, če ne prej, pa je v tej pravdi tudi jasno pokazal, da tožniku po očetovi smrti (tudi on, enako kot druga toženka) ne dovoli več uporabe spornih prostorov. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno zaključilo, da je bilo motilno dejanje storjeno zgolj v korist druge toženke in da je le ona pasivno legitimirana. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi - to je t. i. posredni motilec. Ker je bil prvi toženec pri očitanem motilnem ravnanju na škodo tožnika soudeležen kot posredni motilec, je tudi on tožniku dolžan izročiti ključe spornih prostorov ter mu omogočiti njihovo nemoteno uživanje, v bodoče pa so mu prepovedana takšna in podobna motilna dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035107
ZPP člen 165, 165/3, 204, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 354, 356. OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 182. URS člen 22, 25.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - izvensodna poravnava za plačilo odškodnine - predmet poravnave - pričakovana bodoča škoda - operativni poseg - objektivna in krivdna odgovornost povzročitelja prometne nesreče - makedonsko pravo - solidarna odgovornost za škodo - ne bis in idem - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nepripetost z varnostnim pasom - stopnja invalidnosti - odškodnina za izgubljeni zaslužek - mesečna renta - zastaranje zahtevka - splošno znana dejstva - priznana dejstva - dvom v pristranskost sodišča - pravica do izjave v postopku - neopredelitev do odločilnih dejstev - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - neodpravljiva postopkovna napaka
V konkretnem primeru je bila v okviru izvensodne poravnave zajeta tudi odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel ob petih operativnih posegih. Ta škoda je bila v času sklepanja izvensodne poravnave znana in v poravnavi tudi upoštevana.
Pogoj za solidarno odgovornost tožencev za povračilo škode je obstoj predhodno ugotovljene (odškodninske) odgovornosti vsakega od njih, ki se za vsakega tudi posebej ugotavlja. Zato ne pomeni, da bi bilo moč zoper njih sprejeti zgolj enako odločitev o odgovornosti oziroma temelju.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15.
temelj odškodninske odgovornosti - padec v trgovini - mokra tla - mesto padca - vzročna zveza - posebne lastnosti oškodovanca - čiščenje - opozorilne table - sporna dejstva - priznana dejstva - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca
Zaključka, da je tožnica hodila tudi po delu hodnika, kjer je stroj brisal z mokrim delom ter da se mokrota prenaša, sodišče ni sprejelo v nasprotju z razpravnim načelom, saj je tožnica trdila, da so bila tla zaradi čiščenja s strojem še mokra, kar je bilo vzrok njenemu padcu.
Tožena stranka tudi ni uspela dokazati, da so bila vzrok tožničinemu padcu njena ploska stopala, saj to ne izhaja iz nobenega dokaza. Zgolj zatrjevano dejstvo, da ima tožnica ploska stopala, pa ne zadošča za zaključek, da so bila le-ta vzrok njenemu padcu.
Opozorilna tabla mora biti postavljena na takšnem mestu, da se stranke trgovine lahko še pravočasno seznanijo z dejstvom, da poteka čiščenje in temu prilagodijo svojo hojo.
ureditev meje - stroški nepravdnega postopka - skupni stroški postopka
Ker se postopek ureditve meje vodi in rešuje v korist vseh mejašev, je ZNP v 139. členu določil, da skupne stroške postopka trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja.
povrnitev škode - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - plačilo odškodnine - rok za vložitev tožbe
Ker se je ZPŠOIRSP začel uporabljati 18.6.2014, je bila tožba, ki jo je tožnik vložil dne 5.6.2019, vložena prepozno. Sodišče prve stopnje jo je kot tako na podlagi določbe 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota vložnika
Obravnavana pritožba je naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato toženčeve pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041059
ZUPUDPP člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 14, 14/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. URS člen 33.
vmesna sodba - temelj zahtevka - prostorsko načrtovanje - državni prostorski načrt - občinski prostorski akti - oblastno ravnanje - odškodninska odgovornost države - načelo subsidiarnosti - zasebna lastnina - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti zemljišča - sodno varstvo - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev - postopek za oceno ustavnosti zakona
Tožniki imajo za izpodbijanje zakonitosti Uredbe na voljo pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, ki je še niso izkoristili. Nezakonitosti Uredbe, kot predpogoja za nadaljnjo presojo protipravnosti ravnanja toženke, zato ne more ugotavljati pravdno sodišče v tem postopku.
Ker tožniki izkazujejo drugačen pravni interes, imajo možnost neposredne vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe in tudi možnost za uspeh. Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tožniki izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo za izpodbijanje (ne)zakonitosti Uredbe, česar pa še niso storili.
tožba za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju - odškodninska odgovornost - neobstoj protipravnega ravnanja - pomanjkanje pasivne legitimacije - vozniški izpit - negativna ocena - dokazna ocena - neodziv vabilu za narok - zavrnitev dokaznih predlogov - možnost predložitve dokazov v postopku - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - nedopustne pritožbene novote - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - prepis zvočnega posnetka zaslišanja
Ne drži, da že sámo dejstvo toženčevega neprihoda na zaslišanje dokazuje, da je zahtevek utemeljen.
Zaradi nedokazanega protipravnega ravnanja tožencev (kot nujne predpostavke za odškodninsko odgovornost) se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati z višino vtoževanega zahtevka.
stiki otroka s staršem - začasna ureditev stikov - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki med počitnicami - časovna omejitev - otrokova korist - trajanje začasne odredbe - namen začasne odredbe
Časovna omejitev začasne odredbe, s katero se urejajo začasni stiki med otrokom in nerezidenčnim staršem v obdobju pred pravnomočnim zaključkom pravde, zgolj na določeno časovno obdobje nasprotuje namenu takšne začasne odredbe (da se zagotovi stabilen sistem rednih stikov že pred končno odločitvijo sodišča), saj se stiki med otrokom in staršem po naravi stvari izvršujejo tudi po preteku tega časa.
ZPP člen 22, 22/1, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 619.
izrek sodišča za krajevno nepristojno - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - sodnik posameznik - pomanjkanje pasivne legitimacije - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pobotni ugovor
Po določilu prvega odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke le, če je tak ugovor podan najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
Po določilu 619. člena OZ se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Za tako pogodbo zakon ne zahteva nikakršne oblike. Zato za odločitev o pritožbi niti ni bistveno, da je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožnica za toženko opravljala storitve, katerih plačilo zahteva v tej pravdi, na podlagi pogodbe z naročnikom, ki ni toženka. Na ugotovitve, kako je to sodelovanje potekalo, pa je, kot je že pojasnjeno, pritožbeno sodišče vezano.
postopek prisilne poravnave - upniški odbor - sestava upniškega odbora - imenovanje v upniški odbor - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - z upnikom povezana oseba - nasprotje interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo kontradiktornosti postopka
Pritožbeno sodišče po presoji vseh zgornjih navedb ugotavlja, da bi trditve o dejstvih in okoliščinah, ki jih je navedla pritožnica, v kolikor bi se izkazale za resnične, lahko privedle do zaključka, da je podana ovira za imenovanje D. za člana upniškega odbora po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Pritožnica namreč trdi, da je R. G., ki je družbenik dolžnika s poslovnim deležem v višini 60 %, tudi prokurist družbe K. in njen družbenik v višini 100 %, to je družbe, ki naj bi zgolj navidezno cedirala terjatve na družbo D.
vrednost spornega predmeta - korekcija vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - pravni interes za tožbo - ugotovitvena tožba - dopustnost pritožbe - stvarna pristojnost
Primarna je tožnikova ocenitvena dolžnost (ki pomeni ocenitev interesa, da bo v pravdi uspel), če pa očitno previsoka ali prenizka navedba vrednosti odpira vprašanje o stvarni pristojnosti, se aktivira korekturna dolžnost sodišča.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izdelava elaborata - elaborat za evidentiranje sprememb - evidentiranje sprememb katastrskih podatkov - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izvedenec geodetske stroke
Drži, da je namen opravljene parcelacije in njene izvedbe v katastru sodišču omogočiti, da sprejme meritorno odločitev, ki bo zemljiškoknjižno izvedljiva in zato največkrat res že nakazuje, kakšna bo, a to ne spremeni dejstva, da takšna meritorna odločitev še ni bila sprejeta in zato tudi njeno (vnaprejšnje) grajanje ni mogoče.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00033317
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
vojak - misija - neizkoriščen letni dopust
Iz novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba VIII Ips 54/2019 z dne 3. 12. 2019) izhaja, da udeležba na sestankih v zvezi s podajanjem informacij za nadaljnje delo pomeni nezagotovitev tedenskega počitka pripadniku. V navedeni zadevi je bil pripadnik SV sicer poveljnik oddelka, ki je bil odgovoren za učinkovito vodenje oddelka in izvajanje prejetih nalog. Vendar pa v okoliščinah konkretnega primera udeležba tožnika, ki sicer ni bil vodja oddelka, pomeni nezagotovitev tedenskega počitka pripadniku, saj gre le za drug vidik enakega cilja, to je učinkovito vodenje oddelka. Tega cilja namreč ni mogoče doseči, če se sestanka, ki ga skliče vodja oddelka, podrejeni pripadniki ne bi udeležili.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00033418
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 149, 153.. ZVZD-1 člen 12, 14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - objektivna odgovornost - viličar
Sodišče prve stopnje je materialno pravno zmotno štelo, da sta v obravnavanem primeru viličar nevarna stvar in razkladanje težkega in velikega tovora nevarna dejavnost že sama po sebi. Razkladanje tovora z viličarjem namreč ne dosega standarda nevarne dejavnosti v smislu 149. člena OZ, saj gre za objektivno odgovornost le v tistih dejavnostih, iz katerih, kljub ustrezni pazljivosti, izhaja nadpovprečno tveganje za varnost ljudi in premoženja. Delo, ki ga je v obravnavanem primeru opravljal tožnik, pa ni takšna dejavnost, saj ni nevarna sama po sebi, ampak je postala nevarna zaradi ravnanja tožnika, ki je pristal na način raztovarjanja, kot mu ga je predlagal viličarist, pri tem pa ni poskrbel za lastno varnost. Do škodnega dogodka ni prišlo zaradi same narave dela, ki ga je opravljal tožnik in to delo ne predstavlja nevarne dejavnosti. V kolikor bi tožnik delo opravljal v skladu z navodili tožene stranke, do nezgode ne bi prišlo. Ker je bil tožnik sam odgovorna oseba za zagotovitev lastne varnosti, ne bi smel upoštevali "navodil" viličarista, če pa jih je upošteval, bi se moral umakniti z delovnega področja viličarja. Tožnik, kot voznik tovornjaka, nima možnosti vplivati na način razkladanja, ampak mora samo pripraviti vozilo in tako omogočiti razkladanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038512
OZ člen 8, 39, 39/2, 39/4. ZPP člen 8, 215, 358, 358-1, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
nična pogodba - nedopustna kavza - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - pasivna legitimacija - načelo enake vrednosti dajatev - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi - verodostojna listina kot izvršilni naslov - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - pripoznava dolga - pobotni ugovor - načelo akcesornosti
Zatrjevana pogodba oziroma dogovor, na podlagi katerega naj bi se toženec zavezal prvotnima upnicama vrniti 75 % kupnine iz naslova prodaje hotelskega kompleksa v lasti družbe K. GmbH, je nična, saj njena kavza nasprotuje prisilnim predpisom in je zato nedopustna (drugi in četrti odstavek 39. člena OZ). Drugačno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno. Ker nična pogodba nima pravnega učinka, nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka, kar pomeni, da tožnikov zahtevek, ki temelji na nični pogodbi, po materialnem pravu ni utemeljen.