• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 28
  • >
  • >>
  • 361.
    VSL Sklep I Cpg 99/2020
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00031359
    Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
    nagrada in stroški sodnega izvedenca - specifikacija stroškov - pavšalni znesek povračila stroškov
    Izvedenki ni mogoče priznati stroškov za najem pisarne s tekočimi stroški, stroškov IT opreme in licenc za programsko opremo, dostopa do plačljivih baz AJPES IN Gvin, stroškov amortizacije opreme, uporabnine za računalnik ipd. Pri teh stroških namreč ne gre za stroške, ki bi izvedenki nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, pač pa so to stroški, ki so izvedenki nastali zato, da ta svoje delo kot izvedenka sploh lahko opravlja.

    Ker niti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne določa pavšalne povrnitve stroškov, bi morala izvedenka nastanek in višino v prejšnjih dveh točkah navedenih stroškov konkretno utemeljiti in izkazati. Ker tega ni storila, ji sodišče prve stopnje tudi teh stroškov pravilno ni priznalo.

    Za odločitev o tem, ali je izvedenka upravičena do povrnitve določenih stroškov, ne more biti odločilno, ali izvedenka te stroške sama plačuje drugim subjektom na trgu ali pa si te iste stroške razdeli s svojim delodajalcem.
  • 362.
    VSL Sodba I Cp 725/2019
    12.2.2020
    LASTNINJENJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00033373
    ZLNDL člen 2. OZ člen 131.
    odškodninski zahtevek - rušenje hiše - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - uporaba brez pravne podlage - gradnja stavbe na tujem svetu - dolgoletna posest - zavrnitev tožbenega zahtevka - nedokazanost

    Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo zaradi porušenja stanovanjske stavbe, s ključnim argumentom, da tožnik ni uspel dokazati, da bi on oziroma njegovi pravni predniki na sporni nepremičnini pridobili pravico uporabe.

    Stavbe so lahko bile zgrajene brez vsakršne pravne podlage in zgolj to, da so bile zgrajene, ne more pričati o podeljeni pravici uporabe. Obdobje dolgoletne posesti stavbe, ki stoji na sporni nepremičnini, samo po sebi ne kaže na to, da je prišlo do realizacije ustne pogodbe o prenosu pravice uporabe z druge toženke (občine) na (pravne prednike) tožnika. Okoliščina, da druga toženka ni na noben način reagirala ob sami gradnji ali kasneje ob uveljavitvi ZLNDL, pa tudi ne pomeni, da se je pravica uporabe transformirala v tožnikovo lastninsko pravico oziroma da druga toženka ni pridobila lastninske pravice na podlagi določb ZLNDL.

    Zgolj izgradnja stanovanjske stavbe na sporni (tuji) nepremičnini brez potrebnih dovoljenj in dolgoletna posest stavbe nista okoliščini, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek o tožnikovi lastninski pravici na celotni sporni nepremičnini (to je na stavbi in na njej pripadajočem zemljišču) v letu 2014, ko naj bi prvi toženec kot novi zemljiškoknjižni lastnik porušil stavbo.

  • 363.
    VSL Sodba I Cpg 584/2018
    12.2.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00032032
    OZ člen 3, 56, 56/1, 56/2, 56/3, 190, 190/1, 198.. ZPP člen 287, 287/1.
    leasing pogodba - odstop od pogodbe - vračilo vlaganj - razlaga pogodbe - popolnost listine - pravica do uporabnine
    Pogoje za priznanje investicijskih vlaganj leasingojemalca v primeru odstopa od Pogodbe sta pogodbeni stranki izrecno dogovorili že ob sklenitvi pogodbe v okviru pogodbene avtonomije (3. člen OZ). Pri interpretaciji navedenega določila pa je treba upoštevati pravila 56. člena OZ o domnevi popolnosti listine. Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.

    V četrtem odstavku 28. člena Pogodbe pa so posebej dogovorjeni pogoji za priznanje vlaganj v predmet leasinga, med katerimi je tudi z dodatkom k Pogodbi vnaprej dogovorjeno vlaganje. Za priznanje vlaganj leasingojemalca v predmet leasinga sta torej pogodbenika s pogodbo vnaprej dogovorila pogoje, zato ne gre za situacijo, ko v oblični pogodbi o njih ne bi bilo ničesar rečeno in bi zato zadostoval ustni dogovor, torej za situacijo iz drugega odstavka 56. člena OZ.
  • 364.
    VSL Sklep II Cp 2334/2019
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00031271
    ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 13, 13/1.
    stroški postopka - potrebni stroški - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - vrednost točke
    Nepravilno je sodišče prve stopnje obračunalo toženki odvetniške stroške po vrednosti točke 0,459 EUR. Sodišče prve stopnje je toženki le za pristop na zadnji narok priznalo odvetniško storitev po vrednosti točke v višini 0,60 EUR, po navedeni vrednosti točke pa bi moralo toženki priznati vse odvetniške stroške.
  • 365.
    VSL Sodba II Cp 1840/2019
    12.2.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00033354
    OZ člen 10, 131, 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 58.
    prometna nezgoda - povzročitelj prometne nesreče - prispevek k nastanku prometne nezgode - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev pravila o prednosti na cesti - vključevanje na prednostno cesto - desno pravilo - izvedenec cestnoprometne stroke

    Specifičnost konkretnega primera je v tem, da sta oba udeleženca nesreče imela v križišču znak „stop“, vendar je imela voznica osebnega vozila v konkurenci med njima, ob upoštevanju desnega pravila, prednost (prvi odstavek 58. člena ZPrCP), kar pomeni, da bi toženec moral počakati, da bi križišče najprej prevozila voznica, nato pa šele on.

  • 366.
    VSL Sklep II Cp 2402/2019
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00031543
    ZNP člen 1, 37, 112. OZ člen 190. ZPP člen 1.
    solastnina - uporaba stvari v solastnini - plačilo uporabnine - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - vrsta sodnega postopka - način uporabe stvari - neupravičena pridobitev - jezikovna razlaga zakona - pristojnost pravdnega sodišča - civilnopravni spor
    Zahteva za plačilo uporabnine ne pomeni določitve načina uporabe - plačevanje odmene za uporabo ni način uporabe.
  • 367.
    VSL Sodba II Cp 2151/2019
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00033962
    ZPP člen 190. SPZ člen 64.
    ugotovitev obstoja služnostne pravice - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - singularni pravni naslednik - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - slaba vera - učinek pravnomočnosti - ponovno sojenje o isti stvari - stroški umaknjenega dela tožbenega zahtevka
    V teoriji se zastopa stališče, da 190. člen ZPP ne učinkuje, torej ne pride do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti, če je pridobitelj po posebnih pravilih postal lastnik (po 64. členu SPZ) in pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah. Glede stvarnih pravic na nepremičninah velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. V primeru, ko se pridobitelj v dobri veri zanese na zemljiškoknjižno stanje, bo od osebe, ki je v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnik, veljavno pridobil lastninsko pravico, čeprav je v teku pravda zoper odsvojitelja glede stvarne pravice na tej nepremičnini. V takem primeru, kot je torej tudi konkretni, (neposredna) razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti ne velja.
  • 368.
    VSL Sklep II Cp 219/2020
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00031774
    SPZ člen 24, 25, 26, 26/1, 32, 33. ZPP člen 424. OZ člen 583, 583/3.
    posestno varstvo - motenje posesti - posest - posest stanovanja - soposest - menjava ključavnice - prekarij - posredni motilec - ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek
    Nedvomno pa je tožnik v postopku uspel dokazati, da je bilo motilno ravnanje na njegovo škodo storjeno tudi v korist prvega toženca (in ne le v korist druge toženke). Prvi toženec je namreč lastnik, pri čemer je bil z menjavo ključavnic nedvomno seznanjen (tako je izpovedal sam) in (za razliko od tožnika) razpolaga z novimi ključi, če ne prej, pa je v tej pravdi tudi jasno pokazal, da tožniku po očetovi smrti (tudi on, enako kot druga toženka) ne dovoli več uporabe spornih prostorov. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno zaključilo, da je bilo motilno dejanje storjeno zgolj v korist druge toženke in da je le ona pasivno legitimirana. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi - to je t. i. posredni motilec. Ker je bil prvi toženec pri očitanem motilnem ravnanju na škodo tožnika soudeležen kot posredni motilec, je tudi on tožniku dolžan izročiti ključe spornih prostorov ter mu omogočiti njihovo nemoteno uživanje, v bodoče pa so mu prepovedana takšna in podobna motilna dejanja.
  • 369.
    VSL Sklep II Cp 2352/2019
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00037065
    ZPP člen 30, 32, 44, 44/3.
    vrednost spornega predmeta - korekcija vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - pravni interes za tožbo - ugotovitvena tožba - dopustnost pritožbe - stvarna pristojnost
    Primarna je tožnikova ocenitvena dolžnost (ki pomeni ocenitev interesa, da bo v pravdi uspel), če pa očitno previsoka ali prenizka navedba vrednosti odpira vprašanje o stvarni pristojnosti, se aktivira korekturna dolžnost sodišča.
  • 370.
    VSL Sklep I Cp 2101/2019
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00032026
    ZPP člen 112, 112/10.
    prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota vložnika
    Obravnavana pritožba je naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato toženčeve pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP.
  • 371.
    VSL Sodba II Cp 2301/2019
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00041059
    ZUPUDPP člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 14, 14/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. URS člen 33.
    vmesna sodba - temelj zahtevka - prostorsko načrtovanje - državni prostorski načrt - občinski prostorski akti - oblastno ravnanje - odškodninska odgovornost države - načelo subsidiarnosti - zasebna lastnina - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti zemljišča - sodno varstvo - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev - postopek za oceno ustavnosti zakona
    Tožniki imajo za izpodbijanje zakonitosti Uredbe na voljo pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, ki je še niso izkoristili. Nezakonitosti Uredbe, kot predpogoja za nadaljnjo presojo protipravnosti ravnanja toženke, zato ne more ugotavljati pravdno sodišče v tem postopku.

    Ker tožniki izkazujejo drugačen pravni interes, imajo možnost neposredne vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe in tudi možnost za uspeh. Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tožniki izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo za izpodbijanje (ne)zakonitosti Uredbe, česar pa še niso storili.
  • 372.
    VDSS Sodba Pdp 631/2019
    12.2.2020
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00033418
    ZDR-1 člen 179.. OZ člen 149, 153.. ZVZD-1 člen 12, 14.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - objektivna odgovornost - viličar
    Sodišče prve stopnje je materialno pravno zmotno štelo, da sta v obravnavanem primeru viličar nevarna stvar in razkladanje težkega in velikega tovora nevarna dejavnost že sama po sebi. Razkladanje tovora z viličarjem namreč ne dosega standarda nevarne dejavnosti v smislu 149. člena OZ, saj gre za objektivno odgovornost le v tistih dejavnostih, iz katerih, kljub ustrezni pazljivosti, izhaja nadpovprečno tveganje za varnost ljudi in premoženja. Delo, ki ga je v obravnavanem primeru opravljal tožnik, pa ni takšna dejavnost, saj ni nevarna sama po sebi, ampak je postala nevarna zaradi ravnanja tožnika, ki je pristal na način raztovarjanja, kot mu ga je predlagal viličarist, pri tem pa ni poskrbel za lastno varnost. Do škodnega dogodka ni prišlo zaradi same narave dela, ki ga je opravljal tožnik in to delo ne predstavlja nevarne dejavnosti. V kolikor bi tožnik delo opravljal v skladu z navodili tožene stranke, do nezgode ne bi prišlo. Ker je bil tožnik sam odgovorna oseba za zagotovitev lastne varnosti, ne bi smel upoštevali "navodil" viličarista, če pa jih je upošteval, bi se moral umakniti z delovnega področja viličarja. Tožnik, kot voznik tovornjaka, nima možnosti vplivati na način razkladanja, ampak mora samo pripraviti vozilo in tako omogočiti razkladanje.
  • 373.
    VSL Sklep IV Cp 225/2020
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSL00035044
    Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 21. ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 274.
    pravica do stikov - stiki med starši in otroki - haška konvencija - mednarodno sodelovanje - stroški postopka - pravica do izjave - izvršilni naslov - procesna ovira za meritorno odločanje - ureditev stikov - ponovno odločanje o isti stvari

    Določila Haaške konvencije niso namenjena zagotovitvi izvršitve že obstoječega izvršilnega naslova. Njihov namen je predvsem v zagotavljanju pomoči, tudi z upravnim sodelovanjem med državami, pri iskanju otroka in olajšanju sprejetja sporazumnih rešitev ter pomoči pri začetku postopka za dosego začasnih ukrepov, katerih cilj je, da se stiki med starši in otroci vzpostavijo in zagotovijo.

  • 374.
    VDSS Sodba Pdp 579/2019
    12.2.2020
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00033048
    ZJU člen 100, 100/1, 100/1-2, 100/1-3.
    prepoved opravljanja dela - policist - javni uslužbenec
    Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik (policijski inšpektor) s tem, ko je občini svetoval in pomagal pri pripravi občinskih aktov s področja občinskih cest, prometne ureditve javnega reda in miru, ter pri pripravi dokumenta o ureditvi občinskih cest s prometno signalizacijo, opravljal dejavnost, ki je v nasprotju z 2. in 3. točko prvega odstavka 100. člena ZJU.
  • 375.
    VSL Sklep I Cpg 216/2019
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00031989
    ZPP člen 139b, 139b/1, 139b/2, 139b/4, 339, 339/2, 339/2-8.
    vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - vročanje - dogovor o uporabi poštnega predala - vročanje v poštni predal - pravilnost vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
    Opisana vročitev ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 139.b člena ZPP. Navedeno pismo bi moralo biti toženi stranki vročeno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu, in sicer po postopku, ki ga ureja drugi odstavek 139.b člena ZPP. Pritožbeni razlog bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v tem delu utemeljen.
  • 376.
    VSL Sklep II Cp 2362/2019
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00033955
    ZD člen 138, 138/1.
    odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini - nepreklicna izjava - izjava, dana v zmoti - usmerjeno opozorilo sodišča - pritožba zoper sklep o dedovanju - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - razveljavitev dedne izjave v pravdi
    Izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče. Razveljavitev dedne izjave se lahko zahteva zgolj s posebno tožbo v pravdnem postopku.
  • 377.
    VSL Sodba in sklep VI Kp 46754/2013
    12.2.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00033332
    ZKP člen 105, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 22.
    pravica do poštenega postopka - enako varstvo pravic - obrazloženost sodne odločbe - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
    Obrazložitev odločitve, da mora obtoženec oškodovani družbi plačati znesek 139.722,30 EUR, z ugotovitvijo, da je obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja, s katerim je bila oškodovancu povzročena škoda, ne zadostuje za nastop civilnopravnih posledic, to je za odgovornost za s kaznivim dejanjem nastalo škodo.

    Sodišče lahko šele na podlagi presoje konkretnega primera, ob upoštevanju vseh določb civilnega materialnega prava, sprejme pravilno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku.
  • 378.
    VSL Sodba I Cpg 610/2019
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00031883
    OZ člen 82, 82/2, 83, 943, 943/1, 943/2. ZPP člen 286, 337, 337/1, 358, 358-5.
    predpravdno izvedensko mnenje - nedopustne pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - zavarovanje pred odgovornostjo - odškodninska odgovornost projektanta - obseg zavarovalnega kritja - odbitna franšiza - pravilna uporaba materialnega prava - vsebina splošnih poslovnih pogojev - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - razlaga spornih določil pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini ali vsebini, predlagani s strani ene pogodbene stranke - skupni namen pogodbenih strank - zamuda zavarovalnice - zamudne obresti - višina nastale škode - prijava škode zavarovalnici - dospelost obveznosti zavarovalnice - čas nastanka škode - čas plačila - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izvedba dokaza z izvedencem
    V pripravljalni vlogi z dne 31. 7. 2014 je tožena stranka navedla, da je bila s sporno zavarovalno polico dogovorjena odbitna franšiza v višini 10 % dajatve zavarovalnice, vendar ne manj kot 0,3 % od zavarovalne vsote navedene na polici, v konkretnem primeru 420.000,00 EUR, 0,3 % od tega zneska pa znese 1.260,00 EUR in za toliko je sodišče prve stopnje zahtevek pravnomočno zavrnilo. Bolj konkretno ugovora odbitne franšize tožena stranka ni mogla podati, saj ob podajanju ugovora ni vedela kolikšna bo višina dajatve zavarovalnice. Na dejstvo, da je bilo o odbitni franšizi v višini 1.260,00 EUR že pravnomočno odločeno, se je sodišče prve stopnje sklicevalo tudi v izpodbijani sodbi, a pri tem ni odločilo o ugovoru tožene stranke o dogovorjeni odbitni franšizi v presežku nad že zavrnjenih 1.260,00 EUR. Ob pravilni uporabi materialnega prava (sporne police) je zato treba toženi stranki priznati odbitno franšizo v višini 10 % od dajatve zavarovalnice, kar znese 3.800,00 EUR.

    Sodišče prve stopnje je presojalo vsebino Splošnih pogojev in se oprlo zlasti na dejstvo, da v kolikor bi šlo pri svetovanju v tretjem odstavku 1. člena Splošnih pogojev le za svetovanje v okviru izdane projektne dokumentacije, potrebe po ponovni navedbi svetovanja v tretjem odstavku 1. člena Splošnih pogojev ne bi bilo, saj je le-to zajeto že s prvim odstavkom 1. člena Splošnih pogojev. Zato je zavzelo pravilno stališče, da svetovanje v smislu tretjega odstavka 1. člena Splošnih pogojev pomeni samostojno dejavnost, nevezano na izdano projektno dokumentacijo. Pri tem je utemeljeno upoštevalo tudi, da so bili Splošni pogoji vnaprej pripravljeni s strani tožene stranke, zato je nejasno določilo razlagalo v korist tožeče stranke.

    Trditvi, da 29. 12. 2011 višina škode ni bila znana, tožeča stranka ni nasprotovala, zato ni mogoče šteti, da je bila ob prijavi škode, višina le-te znana toženi stranki. Drugi odstavek 943. člena OZ določa, da v primeru, ko je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči štirinajst dnevni rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Vendar ne tožeča stranka ne tožena stranka nista podali trditev o tem, kdaj je bila tožena stranka seznanjena z višino nastale škode oziroma z vso potrebno dokumentacijo. Je pa tožena stranka sama v odgovoru na tožbo navedla, da bi, če bi tožeča stranka dokazala, da je škodo plačala po računu, zamudne obresti tekle od plačila računa dalje. Glede na to in zato, ker je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka škodo poravnala in sicer s kompenzacijo, ji gredo zakonske zamudne obresti v konkretnem primeru od trenutka, ko ji je s poravnavo nastale škode L. d. o. o. nastala škoda v višini 38.000,00 EUR.
  • 379.
    VSM Sodba IV Kp 12990/2018
    12.2.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00033651
    KZ-1 člen 38, 38/1, 57, 58, 257, 257/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371/2.
    kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - odmera kazni - pogojna obsodba - teža kaznivega dejanja - namen kaznovanja - generalna prevencija - olajševalne okoliščine - nepremoženjska korist
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba okrajne državne tožilke utemeljena. Sodišče prve stopnje je pri odmeri kazni obdolžencema sicer pravilno upoštevalo časovno oddaljenost od storitve kaznivega dejanja ter njuno predhodno nekaznovanost, vendar je dalo premajhni poudarek teži kaznivega dejanja, kot to pravilno izpostavlja pritožnica. Soglašati je namreč, da gre v obravnavani zadevi za zavržno kaznivo dejanje, pri čemer nizke kazenske sankcije tudi rušijo avtoriteto države, njene represivne funkcije ter razvodenijo smisel kazenskega postopka, prav tako pa nimajo zadostnega vpliva na storilce kaznivih dejanj.
  • 380.
    VSL Sodba I Cp 2062/2019
    12.2.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00031654
    OZ člen 179.
    plačilo odškodnine - povrnitev škode - poklicna odgovornost - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - medicinski zaplet - strokovni standardi - protipravnost ravnanja - protipravnost ravnanja zdravnika
    Izvedenec je ugotovil, da v obravnavanem primeru ne gre za napako v diagnostiki, temveč za nezmožnost pravilne diagnostike, oziroma ni šlo za napačno delovanje aparature ali napačno ravnanje zdravnika, pač pa za objektivno nezmožnost ultrazvočnega pregleda, da ugotovi prisotno nepravilnost. Na podlagi navedenega ni podana protipravnost ravnanja zdravnika in zdravstvenega doma.
  • <<
  • <
  • 19
  • od 28
  • >
  • >>