Iz podanih ugotovitev izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi prišlo pri tožniku do popolne izgube delazmožnosti oziroma da bi bilo podano stanje, kot je določeno v 1. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00033301
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 272.. ZDR-1 člen 148, 148/3, 182.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnica predložila k tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določbe ZDR-1, ki v 182. členu določa, da imajo delavci zaradi nosečnosti ali starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. Sodišče prve stopnje se tudi pravilno sklicuje na tretji odstavek 148. člena ZDR-1, ki določa, da če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa pisno utemeljiti svojo odločitev. Citirana zakonska določba delodajalcu ne nalaga obveznosti, da mora predlogu delavca ugoditi, temveč mu nalaga le dolžnost, da svojo odločitev pisno obrazloži, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna glede obstoja verjetnosti terjatve. Bo pa sodišče prve stopnje pri odločanju o glavni stvari kasneje preverilo razloge, ki jih je navedla tožena stranka v pisni obrazložitvi in ocenilo, ali so razlogi, zaradi katerih tožnice ni mogoče razporediti le v dopoldansko izmeno, utemeljeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040657
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 16, 16/3, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - likvidnostne težave - dvig denarnih sredstev - izvedenec finančne stroke
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP je po oceni pritožbe podana tudi zato, ker je obramba predlagala, da se kot pričo zasliši A.W. iz nizozemske družbe, sodišče pa navedene priče na glavno obravnavo ni povabilo, temveč je bila zaslišana na Nizozemskem. S tem je obdolžencu prekršilo pravico do obrambe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, ker ne obdolženka ne zagovornik o tem zaslišanju nista bila obveščena, da bi se ga lahko udeležila in priči zastavila vprašanja, iz napadene sodbe pa ni razvidno, zakaj sodišče prve stopnje tega ni storilo.
Sodišče prve stopnje napadene sodbe ni oprlo na izpovedbo A.W., niti je ni dokazno ocenjevalo, navedlo je le, kaj je navedena oseba povedala na Inšpektoratu za socialne zadeve in zaposlovanje na Nizozemskem. V točki 4 obrazložitve napadene sodbe je podrobno pojasnilo, da je preko mednarodne pravne pomoči skušalo zaslišati navedeno osebo, vendar to ni bilo mogoče, saj dejstva opisana v posredovanem zaprosilu za pravno pomoč ne sodijo v nizozemski opis kaznivega dejanja in po nizozemskem pravu niso kazniva, kar pa bi za ugoditev zaprosilu morala biti. Tako pritožba očitno prezre, da se napadena sodba ne opira na izjavo A.W., zato niti ne more iti za obremenilno pričo, kot to zmotno zatrjuje in obdolženki ni bila prekršena pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče in s tem tudi ne pravica do obrambe.
ZDR-1 člen 162, 162/4.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.
neizrabljen letni dopust - bolniški stalež - referenčno obdobje
Določbo četrtega odstavka 162. člena ZDR-1 je treba razlagati tako, da ta določba ne vključuje tudi položaja, v katerem delavec pred potekom obdobja za prenos ni imel dejanske možnosti izvršitve te pravice. Če torej delavec dejansko ni imel možnosti izrabe letnega dopusta tudi do poteka obdobja za prenos, tega lahko še vedno izrabi. Pri tem pa pravica do izrabe letnega dopusta ni neomejena, saj jo je, kot pojasnjeno, tudi SEU, razen izjemoma, omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS št. VIII Ips 42/2019 z dne 14. 1. 2020).
ZPP člen 105, 108, 180.. ZDSS-1 člen 6c, 44.. ZDR-1 člen 10, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2.
kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta delodajalca z zakonom - splošni akt delodajalca
Sodišče ne more na splošno presojati vseh splošnih aktov delodajalca in preverjati, ali so v skladu z vsemi predpisi, temveč lahko presoja le določen splošni akt, glede katerega mora predlagatelj pojasniti, zakaj ga izpodbija, ter določno navesti tako določbe splošnega akta, kot tudi določbe zakonskega predpisa oziroma kolektivne pogodbe, glede katerih uveljavlja medsebojno neskladnost. Predlagatelj glede splošnega akta o delovnem času in sistemizaciji nasprotnega udeleženca ni navedel njegovega naziva ali datuma sprejema, sodišču prve stopnje pa ga tudi ni predložil. Ureditve delovnega časa in organizacije delovnega procesa pri nasprotnemu udeležencu ni določno opisal, temveč je le na splošno zatrjeval, da so zdravniki prisiljeni delati tudi na treh ločenih delovnih mestih oziroma deloviščih hkrati.
Predlagatelj neutemeljeno vztraja pri navedbah, da razporedi dela, delovnega časa, ordinacijskega časa in dežurstva predstavljajo splošne akte delodajalca v smislu določbe 10. člena ZDR-1. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da navedeni razporedi niso splošni akti in zato ne morejo biti predmet kolektivnega spora o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami (6.c člen ZDSS-1). Odločitev o zavrženju dela predloga, ki se nanaša na te akte, je zato pravilna.
ZIZ člen 238f, 238f/6. DZ člen 203. ZNP-1 člen 94, 102.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - predlog za odlog izvršbe - sprožen postopek za spremembo odločbe o osebnih stikih
Ker je dolžnica zatrjevala le vložitev predloga za predhodno svetovanje pri centru za socialno delo, da bi bil začet sodni postopek za spremembo odločbe o stikih, pa dolžnica ni zatrjevala, niso bili izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe.
navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev in dokazov - pobotni ugovor - podjemna pogodba - plačilo za izvedeno delo
Ker toženec ni zanikal, da vtoževana dela na njegovi hiši ne bi bila opravljena s strani tožnice, ni pa dokazal plačila le-teh oziroma svojih trditev o obstoju dogovora o pobotu, pri čemer sami višini vtoževane terjatve tekom postopka sploh ni nasprotoval, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo v celoti tožbenemu zahtevku tožnice.
Opis kaznivega dejanja ne vsebuje opisa grdega ravnanja, ki bi bilo realizirano z navedbo konkretne posledice pri oškodovancu, saj se ne navaja, da je zaradi zamaha proti glavi oškodovanca z lesenim kolom oziroma palico dolžine približno 1 m bila kakorkoli prizadeta telesna integriteta oškodovanca. Slednje pa je potrebno, da se dejanje lahko pravno opredeli po drugem odstavku 135. člena KZ-1. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da opis dejanja daje podlago le za presojo, ali je obdolženi storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. V posledici navedenega je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je obdolžencu očitano kaznivo dejanje dokazano v njegovi temeljni obliki, to je po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Pri tem je na podlagi pravilne presoje zagovora obdolženca in izvedenih dokazov prišlo do zaključka, da obstaja utemeljen dvom, da je obdolženi storil to kaznivo dejanje.
Ker po 83. členu ZS v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta procesni roki ne tečejo, če pa je sodno pisanje v tem času vročeno, začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice, to je 16. 8., je v konkretnem primeru 30-dnevni rok za vložitev pritožbe začel teči 16. 8. 2019 in se iztekel 14. 9. 2019 oz. 16. 9. 2019, ker je bila 14. 9. 2019 sobota, ko se pri sodišču ne dela. Zato je dne 18. 9. 2019 vložena pritožba, vložena po preteku 30-dnevnega pritožbenega roka.
zaslišanje - predhodno opozorilo o snemanju - seja preiskovalne komisije - predlog za izločitev dokazov
Prvi odstavek 84. člena ZKP določa, da sodnik zaslišanca o snemanju predhodno obvesti, vendar pa je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da opustitev predhodnega opozorila o snemanju ni kršitev, zaradi katere bi bilo treba takšno izpovedbo izločiti iz spisa.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 4/2, 6, 6/1, 26, 30, 30/1.. ZUPJS člen 29, 30.
denarna socialna pomoč - minimalni dohodek prosilca
V prvem odstavku 6. člena ZSVarPre je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so tako upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšave po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.
Glede na takšno pravno ureditev gre pri denarni socialni pomoči za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele potem, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi in aktivnostmi. V skladu s 4. členom ZSVarPre se šteje, da se oseba oziroma družina lahko preživlja, če ima na razpolago dohodke v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom.
Sodišče prve stopnje tožničine dopolnitve tožbe, v kateri ta tožbo razširja še na novo toženo stranko, tej ni vročalo v izjasnitev. Ker se lahko tožba razširi na novega toženca le, če v to privoli, je bilo izpodbijani sklep treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
regresni odškodninski zahtevek - nadomestilo za invalidnost po ZPIZ - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nastanek škodnega dogodka - časovna uporaba materialnega prava - načelo prepovedi retroaktivnosti
V obravnavanem primeru je namreč odločilno dejstvo to, da legitimacija toženke temelji na pogodbi, ki jo je toženka po določbah ZOZP sklenila s svojim zavarovancem - povzročiteljem škode. Vsa izplačila odškodnine, ki jih oškodovancem v nezgodi, katero povzroči njen zavarovanec, temeljijo na tej pogodbi. Toženka je v času škodnega dogodka jamčila za kritje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, pri čemer kasnejša sprememba pravnega režima oziroma pravno priznane škode ne more iti v breme toženke, saj zanje v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo ni prevzela jamstva.
Bistvo zapisnika je, da je dokazno zanesljiv, popoln in razumljiv (jasen in nedvoumen). Tožnik sicer lahko dokazuje, da so dejstva, ki so zapisana v njem neresnična oziroma, da določena pomembna dejstva niso zapisana, vendar je prvi pogoj, da je tožnik zapisniku ugovarjal. Z ugovorom bi lahko tožnik dosegel korekcijo ali dopolnitev zapisnika. Ker je tožnik zapisnik brez ugovorov podpisal, sedaj ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da je zapisnik vsebinsko nepravilno sestavljen. Zakon sodniku namreč nalaga, da opiše v zapisnik samo bistveno vsebino dejanja. Slednje pomeni, da lahko sodnik oži in krči ter s tem spreminja izviren izraz vsebine dejanja.
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v tretjem odstavku 403. člena ZPIZ-2. VDSS se je v svojih sodbah že večkrat opredelilo, da je po navedeni določbi ZPIZ-2 pravico do invalidnine mogoče priznati le še za telesne okvare (v nadaljevanju TO), ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V ZPIZ-2 TO niso več zavarovalni riziki obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glede na citirano prehodno ter končno določbo zakona se do sprejema predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, invalidnina zagotavlja le še za TO, ki so posledica poškodb pri delu ali poklicne bolezni. Takšno dejansko stanje pa v predmetni zadevi zagotovo ni podano.
V veljavnih predpisih ni pravne podlage, da bi se v primeru, ko zavarovancu pravica iz pokojninskega zavarovanja ni priznana, vračali vplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sistemska ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja skladno z 2. členom ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter je javnopravne narave.
sodba na podlagi pripoznave - pravilna vročitev tožbe - pasivna procesna legitimacija
Zaključek prvega sodišča, da je bila tožba pravilno vročena, je ob pritožbeno zatrjevanem dejstvu, da je toženec umrl že pred vložitvijo tožbe, preuranjen. Zato je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
vdovska pokojnina - zaslišanje pravdne stranke - izvedensko mnenje
Ali bo sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem stranke in kdaj ga bo izvedlo, je odvisno od konkretnega primera. V predmetnem sporu je zaradi vsebine presoje smotrno, da bi se tožeča stranka o pravnorelevantnih dejstvih zaslišala na začetku dokaznega postopka. Namen kasnejšega dokazovanja z zaslišanjem tožnice bi bil lahko le preizkusne in predvsem dopolnilne narave.
Tožeča stranka je sicer v sami tožbi predlagala svoje zaslišanje, vendar je ta dokazni predlog na naroku tudi umaknila. Nerelevantna je tako tožničina pripomba, da bi si lahko sodišče osvetlilo vse aspekte in vzroke za njeno nezmožnost za delo z njenim dodatnim zaslišanjem. Ob tem sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo aktivno sodelovala, ko je ustno zaslišanemu članu izvedenskega organa postavljala vprašanja. Iz zapisnika je razvidno, da tožeča stranka na podano izvedovanje ni imela več nobenih pripomb.
Upoštevajoč obrazloženo je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da je svojo odločitev oprlo na ugotovitev izvedenskega mnenja izvedenskega organa, ki je bilo dodatno razjasnjeno z zaslišanjem člana izvedenskega organa. Izvedenec je namreč posrednik sodniku manjkajočega strokovnega znanja in izkušenj, saj le-ta razpolaga s strokovnim znanjem, s katerimi sodišče oziroma druge laične priče ne razpolagajo. Glede na umik dokaznega predloga za zaslišanje tožeče stranke in na ugotovitve izvedenskega organa, dokaz z dopolnilnim zaslišanjem tožnice o ostalih aspektih njene nezmožnosti, ne bi mogel vplivati na dokazno oceno sodišča.
zavrženje tožbe - obvezne sestavine tožbe - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dopolnitev predloga za izvršbo - nepopolna vloga
Ker tožeča stranka ni dopolnila tožbe tako, da bi bila sposobna za obravnavanje, na kar je bila pravilno pozvana s sklepom, je bilo treba tožbo zavreči.
Sodišče samo ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, zato mora vključiti izvedence, ki imajo pri priznavanju oziroma nepriznavanju pravic praviloma odločilno vlogo. Naloga izvedenca je zagotoviti sodniku znanja, ki jih ta nima in brez katerih odločitev o sporu ni mogoča. Izvedenec je na sodnikova navodila vezan, saj je strokovni pomočnik sodišča. Potrebno pa se je izogniti pretiranemu in nekritičnemu zatekanju k izvedencem, saj se lahko zgodi, da sodni izvedenec prevzame vlogo sodnika in v svojih izvedenskih mnenjih podaja odgovore tudi na pravna vprašanja. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je, da sodniku poseduje abstraktna pravila znanosti ali stroke, ki so znana določenemu krogu strokovnjakov. Sodišče označi izvedencu objekt izvedovanja, mu postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja. Mnenje je posledica, ki jo izvedenec z uporabo znanja potegne iz določenih dejstev in ga posreduje sodišču. V končni fazi pa je sodišče tisto, ki naredi določen zaključek in ekspertizo skladno z 8. členom ZPP prosto presoja.
Niti ZZVZZ niti Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne dajejo pravne podlage, ki bi tožencu omogočala, da bi v postopkih ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo, zavarovancem nalagal konkretne omejitve pri delu (razen časovne razbremenitve).
krivdno povzročeni stroški - krivdni stroški - odločba o glavni stvari - razveljavitev po uradni dolžnosti - sklep o stroških - nepristojen organ - funkcionalna pristojnost sodišča
O krivdnih stroških, ki jih je dolžan povrniti obtoženec, odloči sodišče v odločbi o glavni stvari.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo toženkino pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse. Toženkin predlog za oprostitev plačila sodnih taks je kljub dopolnitvi, na katero jo je pozvalo (in v pozivu konkretno navedlo, s katerimi podatki in izjavami naj predlog dopolni), nepopoln, saj ni vseboval vseh podatkov o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih. Da se ti podatki upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki podaja predlog za oprostitev plačila sodne takse in je pravna oseba, kot toženka, izhaja iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1.