predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo toženkino pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse. Toženkin predlog za oprostitev plačila sodnih taks je kljub dopolnitvi, na katero jo je pozvalo (in v pozivu konkretno navedlo, s katerimi podatki in izjavami naj predlog dopolni), nepopoln, saj ni vseboval vseh podatkov o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih. Da se ti podatki upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki podaja predlog za oprostitev plačila sodne takse in je pravna oseba, kot toženka, izhaja iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1.
vdovska pokojnina - zaslišanje pravdne stranke - izvedensko mnenje
Ali bo sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem stranke in kdaj ga bo izvedlo, je odvisno od konkretnega primera. V predmetnem sporu je zaradi vsebine presoje smotrno, da bi se tožeča stranka o pravnorelevantnih dejstvih zaslišala na začetku dokaznega postopka. Namen kasnejšega dokazovanja z zaslišanjem tožnice bi bil lahko le preizkusne in predvsem dopolnilne narave.
Tožeča stranka je sicer v sami tožbi predlagala svoje zaslišanje, vendar je ta dokazni predlog na naroku tudi umaknila. Nerelevantna je tako tožničina pripomba, da bi si lahko sodišče osvetlilo vse aspekte in vzroke za njeno nezmožnost za delo z njenim dodatnim zaslišanjem. Ob tem sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo aktivno sodelovala, ko je ustno zaslišanemu članu izvedenskega organa postavljala vprašanja. Iz zapisnika je razvidno, da tožeča stranka na podano izvedovanje ni imela več nobenih pripomb.
Upoštevajoč obrazloženo je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da je svojo odločitev oprlo na ugotovitev izvedenskega mnenja izvedenskega organa, ki je bilo dodatno razjasnjeno z zaslišanjem člana izvedenskega organa. Izvedenec je namreč posrednik sodniku manjkajočega strokovnega znanja in izkušenj, saj le-ta razpolaga s strokovnim znanjem, s katerimi sodišče oziroma druge laične priče ne razpolagajo. Glede na umik dokaznega predloga za zaslišanje tožeče stranke in na ugotovitve izvedenskega organa, dokaz z dopolnilnim zaslišanjem tožnice o ostalih aspektih njene nezmožnosti, ne bi mogel vplivati na dokazno oceno sodišča.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 512, 512/1, 513. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
pravica do informiranosti družbenika - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - stroški nepravdnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - določnost predloga v nepravdnem postopku - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Ta pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Zahteva družbenika se lahko zato v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe. Obravnavana pravica je torej obsežna in tako zadeva tudi obligacijska razmerja nasprotnega udeleženca z drugimi osebami.
Res je, da predlagatelj v predlogu ni opredelil posameznih dokumentov, ki jih zahteva, vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani del sklepa) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Prav tako je opredelil časovno obdobje, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. Bolj konkretizirane zahteve predlagatelj tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogel podati, saj za razliko od nasprotnega udeleženca, ne more vedeti natančno katera dokumentacija s posameznega področja je relevantna za to obdobje.
Družba, ki jo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja, lahko zavrne informacijsko zahtevo le, če zahtevane informacije oziroma dokumentacije nima in si je tudi ne more priskrbeti. Tega, da si zahtevanih dokumentov, ki jih v njegovem arhivu naj ne bi bilo, nasprotni udeleženec ne bi mogel priskrbeti, pa ta ne trdi.
dodatek za pomoč in postrežbo - datum priznanja pravice - višina dodatka
Temeljno pravilo je, da se pravica iz obveznega zavarovanja, med katere sodi tudi dodatek za pomoč in postrežbo, prizna od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo. Torej od dneva, ko je pri upokojencu ali zavarovancu podano oziroma ugotovljeno stanje bodisi po prvem ali drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2, to je od dneva, ko je ugotovljena potreba za opravljanje večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb. Če pa gre za ugotovitev spremembe (kot v konkretnem primeru, ker je bila tožnica že uživalka dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb) gre upravičencu pravica do višjega dodatka od naslednjega dne po nastali oziroma ugotovljeni spremembi. Če pa je ugotovljeno, da upokojenec ali zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo še pred vloženo zahtevo, se mu dodatek za pomoč in postrežbo izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in že za 6 mesecev nazaj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031941
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 344.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - sprememba obtožbe - standard obrazloženosti - kriterij obrazloženosti sodbe - čas storitve kaznivega dejanja - kraj storitve kaznivega dejanja - preslepitev - slabo finančno stanje - prezadolženost družbe - blokada transakcijskega računa
Kraj kaznivega dejanja ni zakonski znak kaznivega dejanja in tudi ne odločilno dejstvo, do katerega bi se moralo sodišče v sodbi opredeliti, zato sodišče prve stopnje z očitanim ni moglo bistveno kršiti določb kazenskega postopka.
V sodbi sodišče ni dolžno razlagati, da je dopustilo spremembo obtožbe in iz katerih razlogov, saj je iz dejstva, da je obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja, kot mu je bilo očitano v spremenjeni obtožnici, razvidno, da je spremembo obtožbe dopustilo.
Po sodni in ustavno sodni praksi se lahko s posebnim izrednim pravnim sredstvom iz 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja, ki lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Vendar po preteku 10 let od vročitve odločbe zavarovancu, dokončne odločbe v nepravi obnovi več ni dopustno spreminjati niti razveljavljati.
Bistvo zapisnika je, da je dokazno zanesljiv, popoln in razumljiv (jasen in nedvoumen). Tožnik sicer lahko dokazuje, da so dejstva, ki so zapisana v njem neresnična oziroma, da določena pomembna dejstva niso zapisana, vendar je prvi pogoj, da je tožnik zapisniku ugovarjal. Z ugovorom bi lahko tožnik dosegel korekcijo ali dopolnitev zapisnika. Ker je tožnik zapisnik brez ugovorov podpisal, sedaj ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da je zapisnik vsebinsko nepravilno sestavljen. Zakon sodniku namreč nalaga, da opiše v zapisnik samo bistveno vsebino dejanja. Slednje pomeni, da lahko sodnik oži in krči ter s tem spreminja izviren izraz vsebine dejanja.
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v tretjem odstavku 403. člena ZPIZ-2. VDSS se je v svojih sodbah že večkrat opredelilo, da je po navedeni določbi ZPIZ-2 pravico do invalidnine mogoče priznati le še za telesne okvare (v nadaljevanju TO), ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V ZPIZ-2 TO niso več zavarovalni riziki obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glede na citirano prehodno ter končno določbo zakona se do sprejema predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, invalidnina zagotavlja le še za TO, ki so posledica poškodb pri delu ali poklicne bolezni. Takšno dejansko stanje pa v predmetni zadevi zagotovo ni podano.
V veljavnih predpisih ni pravne podlage, da bi se v primeru, ko zavarovancu pravica iz pokojninskega zavarovanja ni priznana, vračali vplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sistemska ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja skladno z 2. členom ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter je javnopravne narave.
Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe. Glede na navedeno ob upoštevanju, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, z vključitvijo v obvezno zavarovanje po 15. členu tega zakona pa nastopi tudi obveznost plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, je tožnik dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.
začasna odredba - obstoj objektivne nevarnosti - nevarnost za uveljavitev terjatve - razpolaganje z nepremičnino
Za obstoj objektivne nevarnosti mora biti ugotovljen nekaj več kot le možnost, da bi toženec z nepremičninam, katerih lastnik je, oziroma s poslovnima deležema, katerih imetnik je, lahko razpolagal.
ZPSDP člen 1.. ZUJF člen 247, 247/2.. ZJF člen 3, 3/1.. ZSPJS člen 1, 1/1.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 101.
javno podjetje - javni sektor - kolektivna pogodba
Pravno podlago za povračilo stroškov prehrane med delom tožniku v vtoževanem obdobju so predstavljale določbe ZPSDP, ki v skladu z določbo 1. člena tega zakona velja tudi za zaposlene v javnih podjetjih. Določbe ZPSDP za zaposlene pri toženi stranki so veljale tudi po uveljavitvi ZUJF, ki v drugem odstavku 247. člena ZUJF sicer določa, da ZPSDP za javni sektor preneha veljati. Tožena stranka se namreč ne uvršča v javni sektor v smislu določbe drugega odstavka 247. člena ZUJF, zato so določbe ZPSDP za zaposlene pri toženi stranki veljale tudi po uveljavitvi tega zakona.
Iz podanih ugotovitev izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi prišlo pri tožniku do popolne izgube delazmožnosti oziroma da bi bilo podano stanje, kot je določeno v 1. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00033301
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 272.. ZDR-1 člen 148, 148/3, 182.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnica predložila k tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določbe ZDR-1, ki v 182. členu določa, da imajo delavci zaradi nosečnosti ali starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. Sodišče prve stopnje se tudi pravilno sklicuje na tretji odstavek 148. člena ZDR-1, ki določa, da če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa pisno utemeljiti svojo odločitev. Citirana zakonska določba delodajalcu ne nalaga obveznosti, da mora predlogu delavca ugoditi, temveč mu nalaga le dolžnost, da svojo odločitev pisno obrazloži, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna glede obstoja verjetnosti terjatve. Bo pa sodišče prve stopnje pri odločanju o glavni stvari kasneje preverilo razloge, ki jih je navedla tožena stranka v pisni obrazložitvi in ocenilo, ali so razlogi, zaradi katerih tožnice ni mogoče razporediti le v dopoldansko izmeno, utemeljeni.
ZDZdr člen 30, 30/1, 71, 71/1, 71/2, 78. ZPP člen 360, 360/1. ZNP-1 člen 42.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za zadržanje na zdravljenju - odpust z zdravljenja - duševna bolezen - psihiatrično izvedensko mnenje - izboljšanje zdravstvenega stanja - zdravila - premestitev na odprti oddelek - tek pritožbenega roka - učinek pravnomočnosti
Glede predlagateljice so še vedno izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, saj se njeno zdravstveno stanje še ni dovolj izboljšalo. Do svoje bolezni je še vedno nekritična in nima uvida vanjo, kar je osnovni pogoj za sprejem zdravljenja. Dokler ne bo dosegla vsaj delnega uvida v svojo bolezen, v domačem okolju predpisanih zdravil ne bo jemala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Delodajalec se glede na potrebe svojega poslovanja lahko prosto odloči, da bo ob ugotovljenem poslovnem razlogu le v eni izmed poslovalnic zmanjšal število delavcev na določenih mestih, pri čemer ni nujno, da se posamezno delovno mesto v celoti ukine - zadošča, da se določene naloge razporedijo med ostale zaposlene. Organizacijske rešitve so v avtonomni sferi delodajalca in predstavljajo zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V obravnavanem primeru je potreba po tožnikovem delu prenehala zato, ker se je ob zmanjšanem obsegu poslovanja v PE (ekonomski razlog), o katerem je prepričljivo izpovedal zakoniti zastopnik tožene stranke, spremenila tudi organizacija dela tako, da so delo tehnika, ki ga je v tej PE opravljal tožnik, v celoti prevzeli inženirji (organizacijski razlog).
Čeprav je bil sodni izvedenec postavljen in je tudi deloval kot fizična oseba, je nakazilo odmerjene izvedenine utemeljeno odrejeno na račun družbe d. o. o. Ne gre namreč za zastopništvo za izdajo računa, ki kot sicer pravilno opozarja toženec, ni več mogoče, temveč za primer, ko ima sodni izvedenec registrirano istovrstno neodvisno samostojno dejavnost, v okviru katere občasno opravi tudi delo za sodišče, in torej za dohodek iz opravljanja dejavnosti. Pritrditi je potrebno pritožniku, da sodni izvedenec prispevka za posebne primere zavarovanja plačuje že v okviru svoje dejavnosti. Vendar pa glede na izrek izpodbijanega sklepa, da je nagrado in prispevke v skladu z veljavnimi predpisi dolžan plačati toženec, to lahko pomeni le, da bo toženec postopal po veljavnih predpisih in mu torej prispevka ne bo potrebno plačati. Ne nazadnje sodni izvedenec v predloženem stroškovniku povrnitve prispevka za posebne primere sploh ni uveljavljal.
Sodišče samo ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, zato mora vključiti izvedence, ki imajo pri priznavanju oziroma nepriznavanju pravic praviloma odločilno vlogo. Naloga izvedenca je zagotoviti sodniku znanja, ki jih ta nima in brez katerih odločitev o sporu ni mogoča. Izvedenec je na sodnikova navodila vezan, saj je strokovni pomočnik sodišča. Potrebno pa se je izogniti pretiranemu in nekritičnemu zatekanju k izvedencem, saj se lahko zgodi, da sodni izvedenec prevzame vlogo sodnika in v svojih izvedenskih mnenjih podaja odgovore tudi na pravna vprašanja. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je, da sodniku poseduje abstraktna pravila znanosti ali stroke, ki so znana določenemu krogu strokovnjakov. Sodišče označi izvedencu objekt izvedovanja, mu postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja. Mnenje je posledica, ki jo izvedenec z uporabo znanja potegne iz določenih dejstev in ga posreduje sodišču. V končni fazi pa je sodišče tisto, ki naredi določen zaključek in ekspertizo skladno z 8. členom ZPP prosto presoja.
Niti ZZVZZ niti Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne dajejo pravne podlage, ki bi tožencu omogočala, da bi v postopkih ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo, zavarovancem nalagal konkretne omejitve pri delu (razen časovne razbremenitve).
regresni odškodninski zahtevek - nadomestilo za invalidnost po ZPIZ - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nastanek škodnega dogodka - časovna uporaba materialnega prava - načelo prepovedi retroaktivnosti
V obravnavanem primeru je namreč odločilno dejstvo to, da legitimacija toženke temelji na pogodbi, ki jo je toženka po določbah ZOZP sklenila s svojim zavarovancem - povzročiteljem škode. Vsa izplačila odškodnine, ki jih oškodovancem v nezgodi, katero povzroči njen zavarovanec, temeljijo na tej pogodbi. Toženka je v času škodnega dogodka jamčila za kritje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, pri čemer kasnejša sprememba pravnega režima oziroma pravno priznane škode ne more iti v breme toženke, saj zanje v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo ni prevzela jamstva.
krivdno povzročeni stroški - krivdni stroški - odločba o glavni stvari - razveljavitev po uradni dolžnosti - sklep o stroških - nepristojen organ - funkcionalna pristojnost sodišča
O krivdnih stroških, ki jih je dolžan povrniti obtoženec, odloči sodišče v odločbi o glavni stvari.
Sodišče prve stopnje tožničine dopolnitve tožbe, v kateri ta tožbo razširja še na novo toženo stranko, tej ni vročalo v izjasnitev. Ker se lahko tožba razširi na novega toženca le, če v to privoli, je bilo izpodbijani sklep treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila tožeča stranka po pogodbi o štipendiranju dolžna tožencu zagotoviti ustrezno zaposlitev, kar je glede na toženčev podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi in njegovo večletno zaposlitev pri njej očitno tudi izpolnila. Glede na to ni bistveno, ali je sodišče prve stopnje štelo, da je za izpolnitev obveznosti tožeče stranke za toženca ustrezno katero koli delovno mesto v Slovenski vojski. Toženec v postopku ni navedel, v čem naj bi bila zaposlitev pri tožeči stranki neustrezna zanj niti ni podal trditev o obljubljenem, a nerealiziranem napredovanju. Ob tem ni nepomembno, da je zaposlitev pri tožeči stranki zaposlitev v javnem sektorju, za katerega med drugim velja tudi tretji odstavek 16. člena ZJU, ki določa, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno v zakonu, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.