ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4, 108/6, 112, 112/1, 112/2, 112/10, 180, 458, 458/5, 495. ZIZ člen 62, 62/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - vloga poslana nepristojnemu sodišču - napačen naslov sodišča - vloge vezane na rok - nepravočasna dopolnitev pritožbe - skrbnost stranke - malomarnost - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je vloga vezana na rok pravočasna, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je pisanje naslovljeno (drugi odstavek 112. člena ZPP). Zakon računa tudi s primeri, ko stranke pošiljajo vloge na nepristojno sodišče. Take napake so lahko posledica malomarnosti, nevednosti ali pa tudi očitne pomote. V skladu z določbo desetega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je bila vloga, ki je vezana na rok, pravočasno vložena, četudi je k pristojnemu sodišču prispela po izteku roka, če je bila pred iztekom roka izročena ali poslana nepristojnem sodišču, pa je slednje mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Stranka, ki se sklicuje na določbo desetega odstavka 112. člena ZPP, mora tako pojasniti, kaj je razlog, da je vlogo poslala na nepristojno sodišče, da lahko sodišče presodi, ali je razlog nevednost ali očitna pomota. Slednje mora stranka tudi verjetno izkazati.
Pri pogodbenem prostovoljnem zavarovanju odgovornosti se zavarovanec po svoji presoji (avtonomni volji) zavaruje pred odškodninskimi zahtevki oškodovancev. Pri tem zavarovanju prevladuje interes zavarovatelja, to je subjekta, ki je odškodninsko odgovoren oškodovancu, ne pa interes oškodovanca. V tem pogledu se prostovoljno pogodbeno zavarovanje odgovornosti loči od obveznega zavarovanja. Zato ima pri prostovoljnem zavarovanju odgovornosti zavarovalnica tudi vse ugovore, ki jih ima v zvezi s pogodbo proti tistemu, s katerim je sklenila zavarovalno pogodbo.
Zoper sklep o zavrnitvi toženkinega ugovora stvarne pristojnosti pritožba ni dovoljena.
Pravni pouk izpodbijanega sklepa, da je zoper sklep dopustna pritožba, je napačen, kar pa na odločitev pritožbenega sodišča ne vpliva, saj napačen pravni pouk ne more vzpostaviti neobstoječe pravice pravdne stranke.
poizvedbe o naslovu dolžnika - dolžnost posredovanja podatkov upniku - raziskovalna dolžnost - aktivnost upnika
Zakon sodišču ne nalaga neomejene raziskovalne dolžnosti, skladno s katero bi sodišče moralo samo celo najti osebe, pri katerih bi poizvedovalo o dolžnikovem naslovu. Na to kaže že dejstvo, da je ta dolžnost predpisana alternativno predlaganju postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, kar predstavlja le formalno vlogo sprožitelja postopka. V situaciji, kot je dana, ko je sodišče že opravilo vse poizvedbe, ki so mu v elektronskih evidencah dosegljive (v centralni register prebivalstva in register ZZZS), sodišče nima prav nič boljših spoznavnih možnosti v zvezi z dolžnikovim naslovom oziroma osebami, ki bi zanj lahko vedele, kot upnik. Na upniku kot gospodarju postopka je, da (najmanj) konkretno predlaga vsaj to, pri katerih osebah (ime, naziv, naslov) naj sodišče opravi poizvedbe.
Možnosti in orodja za takšno poizvedovanje ima zlasti detektiv ali izvršitelj, če takšnih, konkretnih podatkov nima in ne more pridobiti niti upnik sam. Upnik tudi ne zatrjuje, da bi mu založitev stroškov za delo takšne, kvalificirane osebe, predstavljalo nepremostljivo finančno breme (upnik je zavarovalnica).
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - ničnost pogodbe - trditveno breme
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je med strankama obstajal nesporazum glede njune pogodbe in da ni bila sklenjena (16. člen OZ). Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je zaradi nedoločljivosti predmeta pogodbe slednja nična (38. člen OZ). Pritožba v zvezi s tem ne navede nikakršnih dejstev, ki bi odkazovala na takšen zaključek, niti tega ni storila pred sodiščem prve stopnje, ampak zgolj prepiše zakonske določbe, s čimer pa ne more uspeti. Trditve tožene stranke glede ničnosti pogodbe so bile povsem pavšalne tako na prvi stopnji kot v pritožbi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. SZ-1 člen 44, 44/1.
očitek protispisnosti - pavšalne pritožbene navedbe - sredstva rezervnega sklada - razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada
Po določilu prvega odstavka 44. člena SZ-1 je sredstva rezervnega sklada mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, pa tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije. Da dodatna toplota strehe ob istočasni sanaciji pomeni prav to, ne more biti dvoma.
ZDZdr člen 39, 39/1, 50, 50/3. ZPP člen 72. ZNP-1 člen 42.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - paranoidna shizofrenija - odklanjanje zdravljenja - izvedensko mnenje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - nastop pravnomočnosti - nujna zadeva
V posledici ugotovljene duševne motnje (paranoidna shizofrenija), zaradi katere ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, obstaja realna možnost, da bi nezdravljena lahko huje ogrozila svoje zdravje in zdravje drugih. Na to kažejo njeno ogrožanje sosedov pred zadnjo (že sedmo) hospitalizacijo, vzkipljivost, zanikanje bolezni in odklanjanje zdravljenja.
Ob zavrnitvi pritožbe pritožbeno sodišče ni izreklo tudi, da se sklep potrdi, saj pogoji za pravnomočnost še niso izpolnjeni.
navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev in dokazov - pobotni ugovor - podjemna pogodba - plačilo za izvedeno delo
Ker toženec ni zanikal, da vtoževana dela na njegovi hiši ne bi bila opravljena s strani tožnice, ni pa dokazal plačila le-teh oziroma svojih trditev o obstoju dogovora o pobotu, pri čemer sami višini vtoževane terjatve tekom postopka sploh ni nasprotoval, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo v celoti tožbenemu zahtevku tožnice.
Ker po 83. členu ZS v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta procesni roki ne tečejo, če pa je sodno pisanje v tem času vročeno, začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice, to je 16. 8., je v konkretnem primeru 30-dnevni rok za vložitev pritožbe začel teči 16. 8. 2019 in se iztekel 14. 9. 2019 oz. 16. 9. 2019, ker je bila 14. 9. 2019 sobota, ko se pri sodišču ne dela. Zato je dne 18. 9. 2019 vložena pritožba, vložena po preteku 30-dnevnega pritožbenega roka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo toženkino pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse. Toženkin predlog za oprostitev plačila sodnih taks je kljub dopolnitvi, na katero jo je pozvalo (in v pozivu konkretno navedlo, s katerimi podatki in izjavami naj predlog dopolni), nepopoln, saj ni vseboval vseh podatkov o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih. Da se ti podatki upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki podaja predlog za oprostitev plačila sodne takse in je pravna oseba, kot toženka, izhaja iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1.
ZDZdr člen 30, 30/1, 71, 71/1, 71/2, 78. ZPP člen 360, 360/1. ZNP-1 člen 42.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za zadržanje na zdravljenju - odpust z zdravljenja - duševna bolezen - psihiatrično izvedensko mnenje - izboljšanje zdravstvenega stanja - zdravila - premestitev na odprti oddelek - tek pritožbenega roka - učinek pravnomočnosti
Glede predlagateljice so še vedno izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, saj se njeno zdravstveno stanje še ni dovolj izboljšalo. Do svoje bolezni je še vedno nekritična in nima uvida vanjo, kar je osnovni pogoj za sprejem zdravljenja. Dokler ne bo dosegla vsaj delnega uvida v svojo bolezen, v domačem okolju predpisanih zdravil ne bo jemala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Delodajalec se glede na potrebe svojega poslovanja lahko prosto odloči, da bo ob ugotovljenem poslovnem razlogu le v eni izmed poslovalnic zmanjšal število delavcev na določenih mestih, pri čemer ni nujno, da se posamezno delovno mesto v celoti ukine - zadošča, da se določene naloge razporedijo med ostale zaposlene. Organizacijske rešitve so v avtonomni sferi delodajalca in predstavljajo zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V obravnavanem primeru je potreba po tožnikovem delu prenehala zato, ker se je ob zmanjšanem obsegu poslovanja v PE (ekonomski razlog), o katerem je prepričljivo izpovedal zakoniti zastopnik tožene stranke, spremenila tudi organizacija dela tako, da so delo tehnika, ki ga je v tej PE opravljal tožnik, v celoti prevzeli inženirji (organizacijski razlog).
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 231, 232, 244.. ZZVZZ člen 81.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - osebni zdravnik - imenovani zdravnik - retrogradni bolniški stalež
Kot je to določeno v 244. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) so odločbe, izdane s strani imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije za zavarovance in njihove osebne zdravnike obvezne. Osebni zdravnik pri zavarovancu ne more ugotoviti začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena in od izdaje odločbe še ni preteklo 30 dni. To lahko stori le izjemoma, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca, kar dokazuje z dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. V tem primeru mora osebni zdravnik zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej.
Glede na navedeno določbo se bolniški stalež priznava le za vnaprej. Le izjemoma v primeru, če so izpolnjeni pogoji po 232. členu POZZ, se lahko začasno zadržanost od dela oziroma bolniški stalež prizna za nazaj. Določeno je namreč, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe oziroma z dnem, ko ugotovi potrebno po negi ožjega družinskega člana oziroma drug razlog za zadržanost od dela iz 231. člena POZZ. Osebni zdravnik lahko le izjemoma oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za tri dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če osebni zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. Če je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija oceni odsotnost daljšo od treh dni.
vdovska pokojnina - zaslišanje pravdne stranke - izvedensko mnenje
Ali bo sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem stranke in kdaj ga bo izvedlo, je odvisno od konkretnega primera. V predmetnem sporu je zaradi vsebine presoje smotrno, da bi se tožeča stranka o pravnorelevantnih dejstvih zaslišala na začetku dokaznega postopka. Namen kasnejšega dokazovanja z zaslišanjem tožnice bi bil lahko le preizkusne in predvsem dopolnilne narave.
Tožeča stranka je sicer v sami tožbi predlagala svoje zaslišanje, vendar je ta dokazni predlog na naroku tudi umaknila. Nerelevantna je tako tožničina pripomba, da bi si lahko sodišče osvetlilo vse aspekte in vzroke za njeno nezmožnost za delo z njenim dodatnim zaslišanjem. Ob tem sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo aktivno sodelovala, ko je ustno zaslišanemu članu izvedenskega organa postavljala vprašanja. Iz zapisnika je razvidno, da tožeča stranka na podano izvedovanje ni imela več nobenih pripomb.
Upoštevajoč obrazloženo je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da je svojo odločitev oprlo na ugotovitev izvedenskega mnenja izvedenskega organa, ki je bilo dodatno razjasnjeno z zaslišanjem člana izvedenskega organa. Izvedenec je namreč posrednik sodniku manjkajočega strokovnega znanja in izkušenj, saj le-ta razpolaga s strokovnim znanjem, s katerimi sodišče oziroma druge laične priče ne razpolagajo. Glede na umik dokaznega predloga za zaslišanje tožeče stranke in na ugotovitve izvedenskega organa, dokaz z dopolnilnim zaslišanjem tožnice o ostalih aspektih njene nezmožnosti, ne bi mogel vplivati na dokazno oceno sodišča.
zavrženje tožbe - obvezne sestavine tožbe - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dopolnitev predloga za izvršbo - nepopolna vloga
Ker tožeča stranka ni dopolnila tožbe tako, da bi bila sposobna za obravnavanje, na kar je bila pravilno pozvana s sklepom, je bilo treba tožbo zavreči.
krivdno povzročeni stroški - krivdni stroški - odločba o glavni stvari - razveljavitev po uradni dolžnosti - sklep o stroških - nepristojen organ - funkcionalna pristojnost sodišča
O krivdnih stroških, ki jih je dolžan povrniti obtoženec, odloči sodišče v odločbi o glavni stvari.
dodatek za pomoč in postrežbo - datum priznanja pravice - višina dodatka
Temeljno pravilo je, da se pravica iz obveznega zavarovanja, med katere sodi tudi dodatek za pomoč in postrežbo, prizna od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo. Torej od dneva, ko je pri upokojencu ali zavarovancu podano oziroma ugotovljeno stanje bodisi po prvem ali drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2, to je od dneva, ko je ugotovljena potreba za opravljanje večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb. Če pa gre za ugotovitev spremembe (kot v konkretnem primeru, ker je bila tožnica že uživalka dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb) gre upravičencu pravica do višjega dodatka od naslednjega dne po nastali oziroma ugotovljeni spremembi. Če pa je ugotovljeno, da upokojenec ali zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo še pred vloženo zahtevo, se mu dodatek za pomoč in postrežbo izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in že za 6 mesecev nazaj.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 512, 512/1, 513. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
pravica do informiranosti družbenika - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - stroški nepravdnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - določnost predloga v nepravdnem postopku - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Ta pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Zahteva družbenika se lahko zato v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe. Obravnavana pravica je torej obsežna in tako zadeva tudi obligacijska razmerja nasprotnega udeleženca z drugimi osebami.
Res je, da predlagatelj v predlogu ni opredelil posameznih dokumentov, ki jih zahteva, vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani del sklepa) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Prav tako je opredelil časovno obdobje, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. Bolj konkretizirane zahteve predlagatelj tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogel podati, saj za razliko od nasprotnega udeleženca, ne more vedeti natančno katera dokumentacija s posameznega področja je relevantna za to obdobje.
Družba, ki jo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja, lahko zavrne informacijsko zahtevo le, če zahtevane informacije oziroma dokumentacije nima in si je tudi ne more priskrbeti. Tega, da si zahtevanih dokumentov, ki jih v njegovem arhivu naj ne bi bilo, nasprotni udeleženec ne bi mogel priskrbeti, pa ta ne trdi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040657
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 16, 16/3, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - likvidnostne težave - dvig denarnih sredstev - izvedenec finančne stroke
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP je po oceni pritožbe podana tudi zato, ker je obramba predlagala, da se kot pričo zasliši A.W. iz nizozemske družbe, sodišče pa navedene priče na glavno obravnavo ni povabilo, temveč je bila zaslišana na Nizozemskem. S tem je obdolžencu prekršilo pravico do obrambe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, ker ne obdolženka ne zagovornik o tem zaslišanju nista bila obveščena, da bi se ga lahko udeležila in priči zastavila vprašanja, iz napadene sodbe pa ni razvidno, zakaj sodišče prve stopnje tega ni storilo.
Sodišče prve stopnje napadene sodbe ni oprlo na izpovedbo A.W., niti je ni dokazno ocenjevalo, navedlo je le, kaj je navedena oseba povedala na Inšpektoratu za socialne zadeve in zaposlovanje na Nizozemskem. V točki 4 obrazložitve napadene sodbe je podrobno pojasnilo, da je preko mednarodne pravne pomoči skušalo zaslišati navedeno osebo, vendar to ni bilo mogoče, saj dejstva opisana v posredovanem zaprosilu za pravno pomoč ne sodijo v nizozemski opis kaznivega dejanja in po nizozemskem pravu niso kazniva, kar pa bi za ugoditev zaprosilu morala biti. Tako pritožba očitno prezre, da se napadena sodba ne opira na izjavo A.W., zato niti ne more iti za obremenilno pričo, kot to zmotno zatrjuje in obdolženki ni bila prekršena pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče in s tem tudi ne pravica do obrambe.
ZDR-1 člen 126, 126/2.. ZDR člen 8.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 17, 40, 40/3, 40/3-2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2012) člen 5.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije za leto 2014 (2014) člen 2, 3.
nadurno delo - voznik avtobusa - deljen delovni čas - mobilni delavci - kolektivna pogodba - delovni čas - prekinitev dela
Sodišče prve stopnje je zmotno oziroma najmanj preuranjeno odločilo, da je tožnik prejel plačano vse, kar mu pripada. To, da je toženka tožniku opravljeno delo obračunala in plačala na način, da je vrednotila vožnje in (pavšalno) določena druga dela (priprava avtobusa, sprevodniška opravila), vmesni čas od začetka do konca opravljanja dela pa je štela kot prekinitev dela oziroma deljen čas (pri čemer je odštela 30 minut za odmor med delom), je lahko v skladu z internimi akti, kot jih je sprejela (konkretno Pravilnikom o deljenem delovnem času), ne pomeni pa, da tožnik do dodatnega plačila oziroma plačila za delo, ki ga je opravil v času prekinitve delovnega časa (če mu je npr. čiščenje vozila ali točenje goriva vzelo več časa), ne bi bil upravičen. Sodišče prve stopnje v tem delu dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo. Tako ni ugotavljalo, kot utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi, ali je tožnik res opravil le toliko dela, kot izhaja iz predloženih listin, ali pa je bilo dela več, kot tudi ni ugotavljalo, ali je v času, ki ga je toženka vrednotila kot deljen delovni čas, res imel prekinitev dela, ki je trajala več kot eno uro, in ali je s tem časom res lahko prosto razpolagal.