• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 28
  • >
  • >>
  • 241.
    VSM Sklep I Ip 1091/2019
    18.2.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00031297
    ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/2, 155, 339, 339/2, 339/2-8.
    pravica do izjave - upravičenost do povračila stroškov - preizkus potrebnosti stroškov - načelo ekonomičnosti postopka - pravni interes za odlog izvršbe - stroški postopka izvršbe - delni uspeh v postopku - kriterij uspeha
    Udejanjanje ustavnega načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) zahteva tudi zagotavljanje pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je upnico seznanilo z dolžnikovo vlogo, s katero je ta predlagal vrnitev v prejšnje stanje in odlog izvršbe, in ji omogočilo, da se o dolžnikovih navedbah izjasni. Uresničevanje pravice do izjave pa še ne pomeni nujno tudi upravičenosti do povrnitve stroškov strankine vloge.
  • 242.
    VSL Sklep I Cpg 364/2019
    18.2.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00033945
    OZ člen 353, 366, 366/2, 367, 367/2.
    zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - pretrganje zastaranja kazenskega pregona - pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka - trajanje kazenskega postopka - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - napotitev oškodovanca na pravdo
    Ne gre slediti stališču sodišča prve stopnje, da okoliščina, da kazensko sodišče ni izdalo obsodilne sodbe in velja toženka za neobsojeno osebo, izključuje uporabo določbe 353. člena OZ. Sodna praksa je namreč zavzela nasprotno stališče: pretrganje zastaranja kazenskega pregona ima za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka. To je namenjeno predvsem varstvu položaja oškodovanca, da se mu ne bi primerilo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral prej, preden bi bil končan kazenski postopek. Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode, odškodninski zahtevek torej ne more zastarati prav spričo določbe o pretrganju njegovega zastaranja, pri čemer uporaba te določbe ne more biti odvisna od izida kazenskega postopka.

    Sodišče v kazenskem postopku namreč nima pooblastila za zavrnitev premoženjskopravnega zahtevka, temveč v primerih, ko mu (v celoti) ne ugodi, oškodovanca napoti na pravdo, ki jo mora, kot pravilno opozarja pritožba, začeti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, kar utemeljuje določba drugega odstavka 367. člena ZPP.
  • 243.
    VSM Sklep V Kp 11476/2017
    18.2.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00031717
    ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 83/3, 285.d. URS člen 29.
    izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - odločba davčnega organa - davčni postopek - ustavna procesna jamstva
    Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da dokaz, katerega izločitev pritožnika zahtevata, in sicer odločba FURS št. 0610-2782/2014 z dne 16. 3. 2016 in dokazi, ki so bili pridobljeni v tem davčnem postopku in iz njega izvirajo, ne predstavljajo nedovoljene dokaze v smislu 83. in 285.d člena ZKP.
  • 244.
    VSL Sodba II Kp 46514/2015
    18.2.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00033505
    KZ-1 člen 213, 310, 310/2, 310/4.
    kaznivo dejanje izsiljevanja - kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki - obstoj dolga - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - krivda - obarvani naklep
    Ker je obstoj dolga razlikovalni element med kaznivim dejanjem izsiljevanja po 213. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1 in ker je dolg oškodovanca napram obtožencu obstajal, to negira zakonski znak namena obtoženca pridobiti si protipravno premoženjsko korist, s tem pa tudi obstoj obarvanega naklepa, ki se zahtevata za kaznivo dejanje po 213. členu KZ-1.
  • 245.
    VSL sklep Cst 68/2020
    18.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00033868
    URS člen 25. ZPP člen 73, 73/5, 74, 74/2, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 49, 49/1, 49/2, 49/3, 242.
    stečajni postopek nad pravno osebo - izločitev sodnika - predlog za izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pravni pouk - predhodni stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper končno odločbo - pravica do pravnega sredstva - vzpostavitev prejšnjega stanja
    Sklep o začetku stečajnega postopka bo predstavljal končno odločbo (predhodnega) postopka, zoper katero se bo dolžnik lahko pritožil. V okviru te pritožbe bo lahko uveljavljal tudi pritožbene razloge zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika.

    Kljub temu, da bo o pritožbi zoper zavrnitev izločitve sodnika odločeno šele po tem, ko bo sodišče prve stopnje že odločilo o predlogu za začetek stečajnega postopka, to pritožniku ne bo onemogočilo učinkovite uresničitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ureditev, po kateri zoper določeno procesno odločitev med postopkom ni mogoča takojšnja pritožba, pač pa je mogoča obenem s pritožbo zoper končno odločbo, še ne pomeni odvzema pravice do pravnega sredstva. Do tega bi prišlo le v primeru, če po izdaji končne odločbe in nato (morebitni) ugoditvi pritožbi za pritožnika ne bi bilo mogoče več vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo te odločbe ali pa bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja nesorazmerno otežena.
  • 246.
    VSL Sklep Cst 62/2020
    18.2.2020
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00031693
    ZFPPIPP člen 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2. ZPP člen 150, 150/1, 150/5.
    vročanje pisanj in pregledovanje spisov - vpogled v spis - upnik kot stranka - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - prodajna pogodba - obrazložitev sklepa - pogoji za prodajo
    Pritožnik je upnik, torej stranka postopka, zato ima vedno pravico pregledati spis.

    Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo le o tem, ali je bila prodaja opravljena pravilno, skladno s sklepom o prodaji, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in ali so spoštovani drugi pogoji, ki so potrebni za pravilno prodajo (npr. upoštevanje predkupnih upravičencev). Vse to je sodišče prve stopnje preverilo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, o tem je navedlo povsem zadostne razloge.
  • 247.
    VSL Sklep I Cpg 71/2020
    18.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00033260
    ZPP člen 110, 110/1, 116, 116/1.
    vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - zakonski rok - prekluzivni pritožbeni rok
    Roki niso sami sebi namen. Rok za vložitev pritožbe zoper sklep je 15 dni (drugi odstavek 363. člena ZPP). Gre za zakonski, nepodaljšljiv rok. Posledica takega roka je prekluzivost. Prekluzivni so tisti roki, pri katerih procesnega dejanja po poteku roka ni mogoče več opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko je stranka rok za opravo procesnega dejanja zamudila, pa je nato dejanje opravila.
  • 248.
    VSM Sklep II Kp 55014/2013
    18.2.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00031649
    ZKP člen 94, 94/1.
    krivdni stroški - stroški za vročanje pisanj - pooblaščeni vročevalec - preuranjena odločitev
    Po obrazloženem višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam obsojenca, da priznani stroški pooblaščene vročevalke niso nastali po njegovi krivdi, saj je sodišče prve stopnje vročitev sodbe Vrhovnega sodišča obsojencu po pooblaščeni vročevalki odredilo preuranjeno, še preden bi odredilo vročitev na naslov začasnega bivališča, ki ga je obsojenec navedel sodišču že na prvem naroku za glavno obravnavo.
  • 249.
    VSL Sodba I Cpg 737/2019
    18.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00035893
    ZGJS člen 35. ZLS člen 61. ZPP člen 8, 257, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 39, 82, 86.
    gospodarske javne službe - odlaganje odpadkov - regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki - ničnost pogodbe - vsebina pogodbe - razlaga pogodbe - predmet pogodbe - kavza pogodbe - dokazna ocena izpovedi stranke - trditvena podlaga - opredelitev do navedb stranke - navedbe, bistvene za odločitev - pravica stranke do izjave - obrazloženost odločbe
    Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razlikovanje med izvajanjem gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in določitvijo kraja odlaganja odpadkov. Prav slednje je tisto, kar ureja sporna Pogodba. Ta namreč v svoji vsebini ne nalaga, da mora odpadke, zbrane pri prvi tožnici, v regijski center za ravnanje z odpadki X. dostaviti družba S., d. o. o. Še več, določilo prvega odstavka V. točke Pogodbe izrecno določa, da se družba S., d. o. o., kot upravljalec X. zaveže sprejeti odpadke, ki jih bo pooblaščeni izvajalec zbiranja in odvoza odpadkov za prvo tožnico pripeljal v X. Pogodba se torej ne dotika vprašanja, kdo pri tožnicah izvaja gospodarsko javno službo zbiranja in odvoza odpadkov. Sporazum strank o tem, da bo prva tožnica v X. dostavila določeno količino odpadkov, ni sporazum o tem, da bo družba S., d. o. o., pri prvi tožnici prevzela tudi dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov, temveč (le) da bo dostavljene odpadke v X. sprejela.
  • 250.
    VSL Sodba II Cpg 674/2019
    18.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00031849
    ZPP člen 11, 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1. OZ člen 120.
    gospodarski spor majhne vrednosti - načelo hitrosti in ekonomičnosti - načelo koncentracije postopka - nedovoljena pritožbena novota - nedopusten pritožbeni razlog - telefonske in internetne storitve - splošni pogoji pogodbe - odstop od pogodbe - prejem izjave o odpovedi pogodbe - prejem elektronskega sporočila - oblika odstopne izjave - trditveno in dokazno breme
    V prvi alineji 8. točke Splošnih pogojev Pogodbe (v nadaljevanju: SPP) je zapisano, da odgovornost za komunikacijo med pogodbenima strankama vedno nosi pošiljatelj, če ti pogoji ne določajo drugače. Da bi drugače določali, iz pritožbe ne izhaja, pritožbeno sodišče pa takega določila ni našlo. Zgolj običajne informativne komunikacije je skladno z drugo alinejo 8. točke teh SPP dovoljeno tožnici dostaviti z elektronsko pošto. Splošno določilo iz prve alineje 8. točke pa je konkretizirano v tretji alineji iste točke. Ta določa, da je treba obvestila o dejstvih, ki imajo za posledice pravne zahtevke, nasprotni stranki dostaviti pisno ali na drug argumentiran način. Tega toženka ni naredila. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje dokazno breme o tem, da je tožnica prejela objavo o odstopu od pogodbe, pravno napačno prevalilo na toženko.
  • 251.
    VSL sklep Cst 35/2020
    18.2.2020
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00031496
    ZFPPIPP člen 302, 305, 305/2, 308.
    napotitev upnika na pravdo - prerekana terjatev - prerekana ločitvena pravica
    Določba drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP v primeru, da sta prerekani tako terjatev kot ločitvena pravica, na pravdo napotuje upnika, in sicer ne glede na to, ali njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu ali ne. Omenjena določba je specialna določba glede na 302. in 308. člen ZFPPIPP.
  • 252.
    VSL Sodba I Cpg 686/2019
    18.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00031601
    OZ člen 190, 191, 614, 614/1, 615. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
    absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zakupna pogodba - zakupna (najemna) pogodba za določen čas - pogodba za določen čas - pretek določenega časa - prenehanje zakupa - prenehanje pogodbe za določen čas - poslovodstvo brez naročila - molče obnovljen zakup - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - dokazi in izvajanje dokazov - neprerekane navedbe - pomanjkljiva trditvena podlaga
    Ker je pravna podlaga za izvajanje storitev tožeče stranke prenehala s potekom časa, za katerega je bila Pogodba sklenjena, ni utemeljeno sklicevanje tožeče stranke na okoliščine v sferi tožene stranke, ki bi naj slednji nalagale obveznost, da tudi po izteku pogodbenega razmerja s tožečo stranko vzdržuje parkirišča oziroma zagotavlja sanitarne objekte na parkiriščih. Materialnopravno je zmotno naziranje tožeče stranke, da je za odločitev v obravnavani zadevi relevantno, ali je za toženo stranko obstajala obveznost ali vsaj potreba, da tudi po prenehanju Pogodbe zagotavlja sanitarne objekte na parkiriščih. Za opustitve tožene stranke in morebitne sankcije, ki bi toženo stranko doletele zaradi morebitne opustitve izvajanja obveznosti zagotavljanja sanitarnih objektov na parkiriščih, nosi odgovornost tožena stranka, tožeča stranka pa s temi argumenti ne more utemeljevati obstoja razmerja med pravdnima strankama. To namreč ni stvar tožeče stranke.
  • 253.
    VSL Sklep I Cp 180/2020
    17.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00031544
    ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZSVarPre člen 23. ZST-1 člen 11, 11/1.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - dana možnost izjave stranki o dejstvu, ki izhaja iz listine, ki jo je predložila sama - občasni neperiodični dohodki - višina lastnega dohodka - plačevanje kreditne obveznosti - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - suspenzivni učinek pritožbe
    V predlogu ali njegovi dopolnitvi bi tožnik moral podati tudi obrazložene navedbe o drugih prilivih na njegov TRR, s katerimi bi izkazal (podprto z ustreznimi dokazi), da ti prilivi ne predstavljajo njegovih občasnih, neperiodičnih dohodkov ter jih zato ni mogoče upoštevati v izračunu višine njegovega lastnega dohodka po določbah ZSVarPre. Ker tega ni storil, je prvo sodišče tudi te prilive utemeljeno upoštevalo.

    Rok plačila takse je izpolnitveni rok, ki zaradi tožnikove pritožbe, ki ima odložni učinek, ni mogel začeti teči že pred odločitvijo o pritožbi.
  • 254.
    VSL Sklep II Ip 70/2020
    17.2.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00033262
    ZIZ člen 43, 43/3.
    ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - odločanje o pravnem sredstvu
    Sodišče je ustavilo le izvršbo, torej se ustavitev nanaša le na na opravo izvršbe, s tem pa ni in ne bo onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru, temveč bo nasprotno sodišče prve stopnje o ugovoru moralo odločiti, saj vse do odločitve o pravnih sredstvih izvršilni postopek ni končan.
  • 255.
    VSL Sodba II Cpg 716/2019
    17.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00031850
    ZPP člen 188, 188/2, 350, 350/3, 458, 458/5, 495, 495/1.
    gospodarski spor majhne vrednosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konec glavne obravnave - izdaja sodbe - umik tožbe - učinki umika tožbe
    Po določilu drugega odstavka 188. člena ZPP lahko tožbo tožeča stranka umakne vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Umik tožbe nosi datum 26. 9. 2019, iz izpodbijane sodbe pa je razvidno, da je bila izdana 18. 9. 2019. Iz tega sledi, da umik tožbe, ne more imeti pravnih učinkov, saj je do umika tožbe prišlo po izdaji izpodbijane sodbe.
  • 256.
    VSL Sklep IV Cp 285/2020
    17.2.2020
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00031667
    ZPND člen 3, 3/5, 3/6, 19, 22b, 22b/4.
    nasilje v družini - ekonomsko nasilje - psihično nasilje - materialni prekluzivni rok - uvedba postopka - stranka postopka
    Šestmesečni rok iz četrtega odstavka 22.b člena ZPND je materialni prekluzivni rok, v katerem mora žrtev pred sodiščem predlagati uvedbo postopka za odločanje o ukrepih v smislu 19. člena ZPND. Zato je bilo na predlagateljici breme, da dokaže pravočasnost svojega predloga s posegom v svojo osebnostno pravico.
  • 257.
    VSL Sodba II Cp 2086/2019
    17.2.2020
    POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00033414
    SZ-1 člen 25, 25/1, 25/2, 30, 53, 53/4. ZD člen 132.
    upravljanje večstanovanjske stavbe - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - lastnik stanovanja - dedič - dekleratorna narava sklepa o dedovanju
    Bivši imetniki stanovanjske pravice, ki so kupili stanovanje, so originarno pridobili lastninsko pravico na podlagi samega zakona in so torej postali lastniki brez vpisa v zemljiško knjigo, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave. S trenutkom smrti T. J. sta zato njena edina dediča (toženec in K. J.) postala skupna lastnika predmetnega stanovanja, posledično pa tudi skupna lastnika etažne enote. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da dedič pridobi podedovane nepremičnine šele z dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Skladno z določbo 132. člena ZD, po kateri preide zapuščina na dediče po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti, je toženec lastninsko pravico zunajknjižno pridobil že s smrtjo T. J. Sklep o dedovanju je le deklaratorne narave.
  • 258.
    VSC Sodba Cp 522/2019
    14.2.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSC00034124
    OZ člen 945, 945/1.
    prostovoljno pogodbeno zavarovanje - zavarovalni interes - ugovori zavarovalnice - pogodbeno zavarovanje odgovornosti
    Pri pogodbenem prostovoljnem zavarovanju odgovornosti se zavarovanec po svoji presoji (avtonomni volji) zavaruje pred odškodninskimi zahtevki oškodovancev. Pri tem zavarovanju prevladuje interes zavarovatelja, to je subjekta, ki je odškodninsko odgovoren oškodovancu, ne pa interes oškodovanca. V tem pogledu se prostovoljno pogodbeno zavarovanje odgovornosti loči od obveznega zavarovanja. Zato ima pri prostovoljnem zavarovanju odgovornosti zavarovalnica tudi vse ugovore, ki jih ima v zvezi s pogodbo proti tistemu, s katerim je sklenila zavarovalno pogodbo.
  • 259.
    VSL Sodba II Cpg 86/2020
    14.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00037064
    OZ člen 16, 35, 38, 86, 86/1, 619. ZPP člen 212.
    gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - ničnost pogodbe - trditveno breme
    Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je med strankama obstajal nesporazum glede njune pogodbe in da ni bila sklenjena (16. člen OZ). Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je zaradi nedoločljivosti predmeta pogodbe slednja nična (38. člen OZ). Pritožba v zvezi s tem ne navede nikakršnih dejstev, ki bi odkazovala na takšen zaključek, niti tega ni storila pred sodiščem prve stopnje, ampak zgolj prepiše zakonske določbe, s čimer pa ne more uspeti. Trditve tožene stranke glede ničnosti pogodbe so bile povsem pavšalne tako na prvi stopnji kot v pritožbi.
  • 260.
    VSL Sklep I Ip 80/2020
    14.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00031329
    ZPP člen 143, 143/4.
    poizvedbe o naslovu dolžnika - dolžnost posredovanja podatkov upniku - raziskovalna dolžnost - aktivnost upnika
    Zakon sodišču ne nalaga neomejene raziskovalne dolžnosti, skladno s katero bi sodišče moralo samo celo najti osebe, pri katerih bi poizvedovalo o dolžnikovem naslovu. Na to kaže že dejstvo, da je ta dolžnost predpisana alternativno predlaganju postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, kar predstavlja le formalno vlogo sprožitelja postopka. V situaciji, kot je dana, ko je sodišče že opravilo vse poizvedbe, ki so mu v elektronskih evidencah dosegljive (v centralni register prebivalstva in register ZZZS), sodišče nima prav nič boljših spoznavnih možnosti v zvezi z dolžnikovim naslovom oziroma osebami, ki bi zanj lahko vedele, kot upnik. Na upniku kot gospodarju postopka je, da (najmanj) konkretno predlaga vsaj to, pri katerih osebah (ime, naziv, naslov) naj sodišče opravi poizvedbe.

    Možnosti in orodja za takšno poizvedovanje ima zlasti detektiv ali izvršitelj, če takšnih, konkretnih podatkov nima in ne more pridobiti niti upnik sam. Upnik tudi ne zatrjuje, da bi mu založitev stroškov za delo takšne, kvalificirane osebe, predstavljalo nepremostljivo finančno breme (upnik je zavarovalnica).
  • <<
  • <
  • 13
  • od 28
  • >
  • >>