izvršba zoper delodajalca - relevantni ugovorni razlogi - obrazloženost ugovora - vrstni red poplačila terjatev - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Dolžnikov dolžnik je v ugovoru izkazal pravno relevantno dejstvo boljšega vrstnega reda predhodnih sklepov o izvršbi, ki je preprečevalo odtegnitev dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja in njihovo izplačilo upnici. Delodajalec je v razmerju do upnika odgovoren le, če krši svojo obveznost pravilnega izvrševanja sklepa o izvršbi. Upoštevaje obstoj nepoplačanih upnikov z boljšim vrstnim redom, zaradi česar je bila v predmetnem postopku neuspešna tudi izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, je dolžnikov dolžnik postopal pravilno, ko predmetnega sklepa o izvršbi ni izvršil. Za odločitev v dani zadevi ni relevantno, ali je delodajalec pravilno in zakonito izvršil prej prejete sklepe o izvršbi (v drugih izvršilnih zadevah). Stališče, po katerem bi dolžnikov dolžnik v predmetnem postopku odgovarjal zaradi neizkazane izvršitve sklepov o izvršbi z boljšim redom, ob dejstvu, da upnica ob pravilnem izvrševanju sklepov o izvršbi zaradi slabšega vrstnega reda ne bi bila poplačana, bi pomenilo obid določbe 134. člena ZIZ, po kateri dolžnikov delodajalec odgovarja le za plačilo tistih zneskov, ki jih v skladu s sklepom o izvršbi ni odtegnil od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja in jih izplačal upniku, pa bi jih ob upoštevanju zakonskih določil moral.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033700
EZ-1 člen 36, 36-42, 518, 518/1, 518/1-4. ZPP člen 452, 453, 458, 458/5, 495.
uporabnik - omrežnina - soglasje za priključitev na električno omrežje - dolžnost plačila - imetnik soglasja za priključitev - končni odjemalec - najemnik - postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - odločanje po sodniku posamezniku - prekinitev postopka - prepozno navajanje dejstev
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je omrežnino dolžna plačati tožeča stranka. Slednja je nesporno imetnica soglasja za priključitev omrežja, poleg tega pa je s toženo stranko sklenila Pogodbo št. 1100-3 o uporabi sistema končnega odjemalca (A7) in sicer kot uporabnica sistema. Skladno z 42. točko 36. člena EZ-1 pa uporabnik sistema pomeni končnega odjemalca. Glede na navedeno ne more biti nobenega dvoma, da je tožeča stranka v razmerju do tožene stranke nastopala v vlogi končnega odjemalca in je kot taka tudi dolžna plačati omrežnino, čeprav je 14. 12. 2016 podpisala soglasje za evidentiranje najemnice kot plačnika.
Niso namreč utemeljene pritožbene navedbe, da se od uveljavitve EZ-1 Splošni pogoji ne uporabljajo več. 518 člen EZ-1 sicer v 4. alineji prvega odstavka določa, da z uveljavitvijo EZ-1 Splošni pogoji prenehajo veljati, a nato v drugem odstavku istega člena določa, da se Splošni pogoji do uveljavitve splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil izdanih na podlagi EZ-1 še naprej uporabljajo. Splošni pogoji pa v 91. členu določajo možnost dogovora, da namesto imetnika soglasja za priključitev, stroške uporabe omrežja plača tretja oseba, vendar tudi v tem primeru imetnik soglasja za priključitev (tožeča stranka) solidarno odgovarja za plačilo stroškov uporabe omrežja
ZST-1 člen 12a, 12a/1. ZSVarPre člen 20, 23, 23/1, 23/4.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja - upoštevanje prejete odškodnine
Način upoštevanja prejetega zneska odškodnine pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnika oziroma njegove družine je glede na določbe 20. in 23. člena ZSVarPre v zvezi s prvim odstavkom 12.a člena ZST-1 materialnopravno pravilen. Pritožnik mu nasprotuje neargumentirano; načinu izračuna, opravljenega po prvem odstavku 23. člena ZSVarPre pa ne nasprotuje.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4, 181, 181/1, 181/2, 181/3, 274. ZD člen 222, 222/1, 222/2.
dediščinska tožba - pozneje najdena oporoka - ugotovitvena in dajatvena tožba - oporočni in zakoniti dediči - oblikovanje tožbenega zahtevka - vrnitev tožbe v popravo - vmesni ugotovitveni zahtevek - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe
Z dediščinsko tožbo tožnik zahteva zapuščino iz naslova zatrjevane (močnejše) dedne pravice od osebe, ki je s sklepom o dedovanju ugotovljena kot dedič, dejansko pa to ni. Dediščinska tožba je torej dajatvena tožba, s katero tožeča stranka od tožene stranke zahteva izročitev stvari iz zapuščine.
nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - napačno ugotovljeno dejansko stanje - podjemna pogodba - pogoj za plačilo izvajalcu - pogodbeni dogovor
Iz Pogodbe ne izhaja, da sta pravdni stranki obveznost toženke, da plača opravljeno delo, vezali na izpolnitev namena toženke, ki je bil v tem, kot navaja pritožnica, da kredit dobi. Prav tako pritožnica ne navaja, da bi bila skladno s Pogodbo tožnica upravičena do plačila za svoje delo le pod pogojem, če bi pravilno izpolnila svoje obveznosti do določnega roka. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje, ker namena toženke ni upoštevalo, zmotno uporabilo materialno pravo.
Odločitev o zavrženju ugovora dolžnikovega dolžnika se nanaša izključno na U. K. in z njo na noben način ni bilo poseženo v pravice ali pravni položaj dolžnika. Za pritožbo zoper takšno odločitev tako pritožnik nima procesne legitimacije, zato je njegova pritožba nedovoljena.
umik predloga za izvršbo - plačilo terjatve - izvršilni stroški - odločitev o izvršilnih stroških
Upnik, ki umakne predlog za izvršbo, mora praviloma nositi stroške postopka nasprotne stranke. Le v primeru, ko upnik umakne predlog za izvršbo (takoj), ko je dolžnik plačal terjatev, gre za situacijo, ko se je predlog za izvršbo izkazal za potreben ter zato dolžniku ni dolžan povrniti njegovih stroškov. Če se torej želi izogniti plačilu dolžnikovih stroškov, mora upnik v umiku predloga navesti, da ga umika zaradi poplačila terjatve.
univerzalno pravno nasledstvo družbe - obvestilo dolžnika - aktivna legitimacija upnika - aktivna legitimacija za vložitev predloga za izvršbo
Novi upnik je po samem zakonu kot univerzalni pravni naslednik glede predmetne terjatve vstopil v materialnopravni in procesni položaj starega upnika in se za veljaven prenos terjatve ne zahteva obvestilo dolžnika. Ne glede na to pa je jasno, da je (sedaj) dolžnik seznanjen z dejstvom, da je prišlo do prenosa terjatve, pri čemer sploh ni odločilno, od kod to vedenje izvira. Poleg tega pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tudi pri cesiji naznanitev odstopa terjatve dolžniku ni konstitutivni pogoj za prehod pravice odstopnika na prevzemnika, temveč je namenjena zgolj varovanju dolžnikovega položaja v primeru, ko le-ta o prenosu terjatve ni obveščen (vse do trenutka obvestitve lahko namreč dolg veljavno izpolni staremu upniku - prim. 419. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ).
ugotovitev vrednosti nepremičnine - metode ocene vrednosti nepremičnine
Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti ne zahtevajo uporabe ene ali več metod ocenjevanja, v primeru, ko razpoložljivi vhodni podatki niso enakovredni po kvaliteti ali zanesljivosti, pa je lahko uporaba več kot ene metode celo zavajajoča.
V obdobju 11 let ni nerazumno, da vrednost nepremičnine bistveno pade.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035045
ZPP člen 163, 163/7, 214, 214/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - upravnik večstanovanjske stavbe - neprerekana dejstva - nedopusten pritožbeni razlog - sklepčnost tožbe - pravočasna priglasitev stroškov postopka - poziv k popravi tožbe - razdelilnik stroškov
Tožeča stranka uveljavlja kršitev pravil ZPP o obsegu dokazovanja, predvsem kršitev določbe drugega odstavka 214. člena ZPP. Pri tej kršitvi gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni pravno upošteven pritožbeni razlog.
Novejša sodna praksa v pravdah zaradi plačila stroškov upravljanja in obratovanja zahteva od tožeče stranke, da terjatev tako po podlagi kot po višini v zadostni meri specificira in zgolj sklicevanje na obsežno in nepregledno listinsko dokumentacijo za sklepčnost tožbe ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00032989
ZST-1 člen 6a, 6a/1, 6b, 6b/1, 34.. ZPP člen 105a, 105a/3.
obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga - nakazilo - rok za plačilo sodne takse - materialni rok
Skladno s prvim odstavkom 6.b člena ZST-1 se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Vendar ta določba ZST-1 ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po poteku petnajstdnevnega roka, ampak varuje le taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu, pa je plačilo iz kakršnega koli razloga prispelo na prehodni podračun sodišča šele v roku treh delovnih dni po poteku roka za plačilo. Rok za plačilo sodne takse je materialnopravni rok, določen v 34. členu ZST-1. Obveznost plačila sodne takse je torej materialnopravna obveznost. Plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo se zato ne more upoštevati.
Sodišče prve stopnje je prestrogo upoštevalo določila o obveznih sestavinah predloga za izvršbo glede navedbe dolžnikovih identifikacijskih podatkov. Navedeni morajo biti takšni identifikacijski podatki, da ti omogočajo enoznačno opredelitev stranke v postopku. Če jih upnik v predlogu za izvršbo navede tako, kot so mu posredovani s strani pristojnega upravnega organa, ki vodi uradno evidenco, s tem izpolni v tej zvezi svoje trditveno breme in ne sme nositi posledic zavrženja predloga, če posredovani podatki niso povsem ustrezni.
Še zlasti navedena procesna sankcija ni utemeljena, če gre za minimalno odstopanje pri navedbi osebnega imena, ki ne vzbuja dvoma o tem, kdo je dolžnik v postopku.
Skladno z določilom 34.a člena ZST-1 je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor, ki je bil vložen po izteku osemdnevnega roka, kot prepoznega, zavrglo.
Iz sodne poravnave izhaja prav tako besedilo, kot ga izpostavlja pritožba, da sta torej stranki sodno poravnavo prebrali, izjavili, da je to njuna volja in to potrdili s podpisom zapisnika. Sodna poravnava je bila opremljena v skladu z določbo 111. člena Sodnega reda.
delna zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - nadurno delo
Zmotno je zavzemanje tožene stranke, da so bile kršene določbe ZDCOPMD, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je imel tožnik med delom odmore in počitke, saj iz tožnikovih trditev ne izhaja, da bi jih imel. V primeru izdaje zamudne sodbe je sodišče vezano na trditve v tožbi. Ker trditve v tožbi v predmetni zadevi niso v neskladju z dokazi, ki jih je predložil tožnik (sklepčna tožba), je sodišče prve stopnje pravilno izdalo ugodilno zamudno sodbo v zvezi z vtoževanim plačilom nadur.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pritožbeno sodišče enako kot že v zadevi Psp 283/2019 poudarja, da je mogoče pravico do zdravljenja v tujini priznati le, če so izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44. člena ZZVZZ. Med ostalimi torej tudi izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji, ki je nedoločen pravni pojem, saj vnaprej ne predvideva vseh pravnih položajev. Vsebina norme se zato prilagaja raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov, na katere se nanaša. Za interpretacijski argument pravnega standarda o izčrpani možnosti zdravljenja ne zadostuje le dejstvo, da so tudi v Sloveniji zagotovljeni kontrolni pregledi, temveč je potrebno upoštevati vse okoliščine vsakokretnega življenjskega primera, vključno s smiselnostjo pregleda v bolnišnici, ki je izvedla dvakratno transplantacijo jeter in jo je pripravljena izvršiti tudi v tretje pod pogojem kontinuiranega spremljanja pacienta, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje. Ne gre za pretirano ali preširoko razlago pravnega standarda izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, niti širitev pravic, da bi jih na isti način uveljavljali drugi zavarovanci, kot zmotno in zato nesprejemljivo meni tožena stranka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Pri toženi stranki je zaradi upada portfelja nelikvidnih naložb prenehala potreba po opravljanju dela v oddelku upravljanja problematičnih naložb in posledično prenehala potreba po opravljanju dela na delovnem mestu izkušenega referenta problematičnih naložb, ki ga je kot edini opravljal tožnik. Ker obsega del tega delovnega mesta ni bilo več za enega zaposlenega, je preostanek del razporedila na ostale zaposlene v službi za upravljanje problematičnih naložb. Tožena stranka za opravljanje dela, ki ga je opravljal tožnik ni zaposlila drugih delavcev. Glede na navedeno je tožena stranka dokazala, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajal utemeljen razlog po prvi alineji 1. odstavka 89. člena ZDR-1, in sicer ekonomski in organizacijski, zaradi katerega je prenehala potreba po delu, ki ga je tožnik opravljal na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zato mu je tožena stranka pravilno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00031614
OZ člen 197. SZ člen 31. ZIZ člen 62. ZIZ-L člen 25.
upravnik - pogodba o upravljanju - verzija - stroški upravljanja - stroški obratovanja - stroški vodenja rezervnega sklada
Upravnik večstanovanjske hiše je ob izostanku pogodbene podlage za izterjavo obratovalnih stroškov (ne pa tudi stroškov upravljanja) aktivno legitimiran, če jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev (197. člen OZ).
Materialnopravna podlaga, ki se prilega trditvam tožnice, ne omogoča utemeljenosti zahtevka za ugotovitev lastninske pravice. Zato ima toženec v pritožbi prav, da je tožbeni zahtevek (deloma, v III. točki) nesklepčen. Ugotovljena pomanjkljivost pa ni razlog za takojšnjo zavrnitev tožbenih zahtevkov, kot neutemeljeno navaja v pritožbi, temveč za aktivnost sodišča, saj je v dejanskih okoliščinah tega primera mogoče pomanjkljivost odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031625
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 454, 454/1, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 349, 365, 366, 366/1, 366/2, 369, 369/3. ZIZ člen 41, 41/5, 44, 44/2, 62, 62/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaranje terjatve - triletni zastaralni rok - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - ugovor zoper plačilni nalog - vložitev tožbe - umaknjena, zavržena ali zavrnjena tožba - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi - pravica do izjavljanja v postopku - dokazi in izvajanje dokazov
Kaj so gospodarski spori, določajo pravila procesnega prava, kaj so gospodarske pogodbe, pa pravila materialnega prava. Odločitev iz pravnomočnega sklepa VI P 130/2017 z dne 8. 1. 2018 (v katerem se je Okrajno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odredilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču), ki je v izpodbijano sodbo povzeta v smislu, da gre za gospodarski spor (3. točka obrazložitve), je tako temeljila na uporabi določb ZPP, presoja sodišča prve stopnje v zvezi z ugovorom tožene stranke, da gre za terjatev iz gospodarske pogodbe in da zato v tem primeru velja triletni zastaralni rok, pa na uporabi določb Zakona o gospodarskih družbah in Obligacijskega zakonika (pri čemer je prvostopenjsko sodišče presodilo, da vtoževana terjatev ne izvira iz gospodarske pogodbe).
Pritožnica sicer pravilno trdi, da z razveljavitvijo sklepa o izvršbi o zadevi še ni bilo odločeno in postopek ni bil končan, ni pa ji mogoče pritrditi v stališču, da razveljavitev sklepa pomeni, da je podan zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 366. člena OZ. Postopek v tem sporu bo končan z izdajo te sodbe. Z njo je odločitev prvostopenjskega sodišča potrjena. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 108023/2016 z dne 24. 10. 2016 bo na ta način ostal v veljavi kot to izhaja iz prvega odstavka 1. točke te obrazložitve. Zastaranje bo tako začelo teči znova s končanjem tega spora, kar je z izdajo sodbe pritožbenega sodišča. Med postopkom namreč - v nasprotju z navedbami pritožnice - zastaranje ne teče.