Upnik kot predlagatelj, z dokazilom, da z individualno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki ni prišel do plačila, verjetno izkaže obstoj stečajnega razloga - insolventnosti.
ZOR člen 154, 154/1, 189, 189/3, 154, 154/1, 189, 189/3.
odškodnina - izgubljeni dobiček - dokazno breme
V primeru vračanja premoženjske koristi v stečajno maso tečejo zamudne obresti od dne, ko je novi upnik prejel plačilo po odstopljeni terjatvi in ne od dne, ko je bila sklenjena pogodba o cesiji. Stranka, ki ni zahtevala povrnitve pravdnih stroškov do konca glavne obravnave, ne more teh zahtevati v novem postopku, ki začne teči po razveljavitvi sodbe, izdane po koncu te glavne obravnave - tem manj, če je bila sodba razveljavljena na pritožbo nasprotne stranke.
ZPPSL člen 40, 40/2, 45, 45/3, 40, 40/2, 45, 45/3.
prisilna poravnava - uradna dolžnost - zmotna uporaba materialnega prava
Pri odločitvi o obveznosti tožene stranke, zoper katero je bila sklenjena prisilna poravnava, mora sodišče tako poravnavo upoštevati po uradni dolžnosti in mora zato pripoznan tožbeni zahtevek tožeči stranki (ki se ni udeležila postopka prisilne poravnave, njena terjatev pa je nastala pred uvedbo postopka prisilne poravnave) prisoditi le v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave, sicer zmotno uporabi materialno pravo.
poslovni prostor - izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - plačilo najemnine - zamuda s plačilom - odpovedni rok
Odpovedni in izpraznitveni razlog ni samo neplačevanje ali prepozno plačevanje najemnine, bistveno je, da je najemnik še dva meseca od opomina v zamudi s plačilom zapadle najemnine.
imetnik pravice do uporabe - primerno stanovanje - aktivna legitimacija
Lastnik stanovanja, ki se želi vseliti v svoje stanovanje v smislu 155/1 člena SZ, ne more zahtevati od pravne osebe iz 155/2 člena SZ, da njemu dodeli primerno stanovanje, saj se takšno stanovanje lahko dodeli le imetniku pravice do uporabe. Istočasno mora biti podana zahteva za izselitev imetnika pravice do uporabe.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - slabo finančno stanje dolžnika - prodaja dolžnika
Slabo finančno stanje dolžnika, izkazano s podatki o solventnosti dolžnika, ne izkazuje nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo dolga.
Namera lastnika tožene stranke (lastnika podjetja), da proda podjetje, ne izkazuje nevarnosti, da bo tožena stranka (podjetje) svoje premoženje oziroma svoja sredstva odtujila oziroma jih skrila ali kako drugače z njimi razpolagala in s tem onemogočila ali otežila izterjavo.
Tožeča stranka je že v pripravljalnem spisu, s katerim je umaknila tožbo, navedla, da umika zato, ker "je bil med strankama sklenjen plačilni sporazum, v katerega je zajeta tudi terjatev, ki je predmet zahtevka ...". Zato bo moralo prvostopno sodišče pred odločitvijo, ali je toženka po členu 158/I ZPP upravičena do stroškov, ugotoviti obstoj in vsebino tega sporazuma in oceniti, ali je zatrjevano okoliščino šteti kot izpolnitev zahtevka med pravdo.
Na opozorilo sodišča bi tožeča stranka morala ugotoviti, kdo je pravdni naslednik njenega dolžnika. Ker tega ni storila, so po členu 83 ZPP nastopile procesne posledice, ki jih je ugotovilo prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354 člena ZPP, sodba namreč nima razlogov o odločilnih dejstvih, delno pa so si razlogi med seboj v nasprotju. Predmet tožbenega zahtevka je prevoznina iz treh računov za prevoze, ki bi naj bili opravljeni 21.5., 22.5. in 23.5.1991. Iz podatkov v spisu pa izhaja, da tožnica prevozov ni izvršila. Kakšna je torej pravna podlaga izreka v prvostopni sodbi ni navedeno.
Ni mogoče šteti, da je stranka oz. njen pooblaščenec ravnal malomarno, ko ni izkoristil prvega izmed petnajstih dni za pritožbo - za naslednje dni pa je z uradnim potrdilom o nezmožnosti za delo izkazan opravičljiv razlog. Po določilu 138 ZPP je opravljena vročitev tistega dne, ko je vročena strankinemu pooblaščencu. Tudi, če bi sodišče poslalo sodbo neposredno stranki, teče pritožbeni rok od dneva vročitve pooblaščencu.
izvršba na podlagi verodostojne listine - umik - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata
Postopek se je začel z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine za izterjavo glavnice 2.504,00 din. Iz ugovora dolžnika je razvidno, da je ugovarjal le za del glavnice 300,50 din s pripadki. Tako je postal sklep o dovolitvi izvršbe opr. št. I Ig 4683/89-2 z dne 28.12.1989 pravnomočen za glavnico 2.203,50 din s pripadki. Ker je v tem obsegu o zahtevku pravnomočno odločeno, se sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št Cpg 116/90-3 nanša le na ugovarjanih oz. še spornih 300,50 din spp.
Sodišče prve stopnje je vročilo sodbo toženi stranki dne 23.8.1993, torej je petnajstdnevni rok za pritožbo iztekel 7.9.1993 opolnoči.
Tožena stranka je svojo pritožbo poslala po pošti z navadno poštno pošiljko. Ta je prispela neposredno k Višjemu sodišču v Ljubljani šele 9.9.1993, torej po preteku roka za pritožbo. Zato je sodišče druge stopnje po določilu 366. člena Zakona o pravdnem postopku pritožbo zavrglo kot prepozno.
Sodišče je ves čas postopka označevalo tožečo stranko s firmo, ki jo je sama navedla v izvršilnem predlogu - tožbi. Če je med pravdo prišlo pri tožnici do statusnih sprememb, bi morala tožnica o tem obvestiti sodišče. Vprašanje identifikacije spora je interna zadeva tožeče stranke.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nepopolna vloga - umik
Ker je upnik, ko je bil pozvan, da popravi izvršilni predlog, sporočil žiro račun neke druge pravne osebe, ne pa dolžnikove, je prvostopno sodišče utemeljeno ugotovilo, da upnik ni ugodil zahtevi za popravo in je po členu 14 ZIP in 109 ZPP nastala procesna posledica - umik izvršilnega predloga.