ZPP (1977) člen 219, 365, 365/2, 496a, 496a/1. ZOR člen 279, 279/2.
udeležba na naroku za glavno obravnavo - dokazovanje - posojilo - vrnitev posojila - procesne obresti
Okoliščina, da se tožena stranka zaradi selitve ni udeležila glavne obravnave, zaradi česar ni navedla dejstev in predložila dokazov, ni razlog, zaradi katerega bi pritožbeno sodišče obravnavalo ta dejstva in dokaze.
Pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo določbe 2. odst. 279. čl. ZOR o obrestnih obrestih.
Če je stanovanje namenjeno delavcem, ki opravljajo določene službene dolžnosti, imetnik stanovanjske pravice nima pravice do odkupa takšnega stanovanja.
ZPPSL člen 40, 40/2, 45, 45/3, 40, 40/2, 45, 45/3.
prisilna poravnava - uradna dolžnost - zmotna uporaba materialnega prava
Pri odločitvi o obveznosti tožene stranke, zoper katero je bila sklenjena prisilna poravnava, mora sodišče tako poravnavo upoštevati po uradni dolžnosti in mora zato pripoznan tožbeni zahtevek tožeči stranki (ki se ni udeležila postopka prisilne poravnave, njena terjatev pa je nastala pred uvedbo postopka prisilne poravnave) prisoditi le v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave, sicer zmotno uporabi materialno pravo.
ustanovitev podjetja - pogodba o ustanovitvi podjetja - ničnost vpisa v sodni register - zastopanje podjetja - zakoniti zastopnik - razrešitev direktorja - prekoračitev pooblastil
V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je bil v času sklepanja ustanovitvene pogodbe (31.10.1991) pooblaščenec za zastopanje podjetja, kdo so bili soustanovitelji tožene stranke in ali so podani razlogi zaradi katerih so se le ti lahko zanesli na stanje vpisano v sodnem registru. Šele po ugotovitvi teh odločilnih dejstev bo sodišče prve stopnje lahko pravilno odločilo, ali je pogodba o ustanovitvi tožene stranke veljavna ali ne.
ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1. ZPP (1977) člen 213, 213/1.
sukcesija - ustavni zakon - odgovornost države za delo njenih organov - carina - odgovornost Republike Slovenije - povrnitev škode -
Po osamosvojitvi Slovenije je za odškodninski zahtevek zaradi nezakonitega dela v carinskem postopku, ki je bil izveden še pred osamosvojitvijo Slovenije, vendar v carinarnici na območju Slovenije, odgovorna Republika Slovenija, ki sedaj izvršuje carinsko službo na tem območju.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - slabo finančno stanje dolžnika - prodaja dolžnika
Slabo finančno stanje dolžnika, izkazano s podatki o solventnosti dolžnika, ne izkazuje nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo dolga.
Namera lastnika tožene stranke (lastnika podjetja), da proda podjetje, ne izkazuje nevarnosti, da bo tožena stranka (podjetje) svoje premoženje oziroma svoja sredstva odtujila oziroma jih skrila ali kako drugače z njimi razpolagala in s tem onemogočila ali otežila izterjavo.
ZOR člen 154, 154/1, 189, 189/3, 154, 154/1, 189, 189/3.
odškodnina - izgubljeni dobiček - dokazno breme
V primeru vračanja premoženjske koristi v stečajno maso tečejo zamudne obresti od dne, ko je novi upnik prejel plačilo po odstopljeni terjatvi in ne od dne, ko je bila sklenjena pogodba o cesiji. Stranka, ki ni zahtevala povrnitve pravdnih stroškov do konca glavne obravnave, ne more teh zahtevati v novem postopku, ki začne teči po razveljavitvi sodbe, izdane po koncu te glavne obravnave - tem manj, če je bila sodba razveljavljena na pritožbo nasprotne stranke.
Časopisni članki so bili opozorilo toženi stranki, da bi pred sklenitvijo cesijske pogodbe morala preveriti ekonomsko-finančno stanje tožeče stranke in je s tem podan subjektivni element izpodbojnosti.
Aktivno legitimacijo za vložitev izpodbojne tožbe ima stečajni dolžnik in ne stečajni upravitelj.
Stranki sta sklenili cesijsko pogodbo in ne mandatne pogodbe, zato določilo 770. člena ZOR ne pride v poštev.
poslovni prostor - izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - plačilo najemnine - zamuda s plačilom - odpovedni rok
Odpovedni in izpraznitveni razlog ni samo neplačevanje ali prepozno plačevanje najemnine, bistveno je, da je najemnik še dva meseca od opomina v zamudi s plačilom zapadle najemnine.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354 člena ZPP, sodba namreč nima razlogov o odločilnih dejstvih, delno pa so si razlogi med seboj v nasprotju. Predmet tožbenega zahtevka je prevoznina iz treh računov za prevoze, ki bi naj bili opravljeni 21.5., 22.5. in 23.5.1991. Iz podatkov v spisu pa izhaja, da tožnica prevozov ni izvršila. Kakšna je torej pravna podlaga izreka v prvostopni sodbi ni navedeno.
Tožeča stranka je že v pripravljalnem spisu, s katerim je umaknila tožbo, navedla, da umika zato, ker "je bil med strankama sklenjen plačilni sporazum, v katerega je zajeta tudi terjatev, ki je predmet zahtevka ...". Zato bo moralo prvostopno sodišče pred odločitvijo, ali je toženka po členu 158/I ZPP upravičena do stroškov, ugotoviti obstoj in vsebino tega sporazuma in oceniti, ali je zatrjevano okoliščino šteti kot izpolnitev zahtevka med pravdo.
Ni mogoče šteti, da je stranka oz. njen pooblaščenec ravnal malomarno, ko ni izkoristil prvega izmed petnajstih dni za pritožbo - za naslednje dni pa je z uradnim potrdilom o nezmožnosti za delo izkazan opravičljiv razlog. Po določilu 138 ZPP je opravljena vročitev tistega dne, ko je vročena strankinemu pooblaščencu. Tudi, če bi sodišče poslalo sodbo neposredno stranki, teče pritožbeni rok od dneva vročitve pooblaščencu.
Na opozorilo sodišča bi tožeča stranka morala ugotoviti, kdo je pravdni naslednik njenega dolžnika. Ker tega ni storila, so po členu 83 ZPP nastopile procesne posledice, ki jih je ugotovilo prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu.
izvršba na podlagi verodostojne listine - umik - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata
Postopek se je začel z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine za izterjavo glavnice 2.504,00 din. Iz ugovora dolžnika je razvidno, da je ugovarjal le za del glavnice 300,50 din s pripadki. Tako je postal sklep o dovolitvi izvršbe opr. št. I Ig 4683/89-2 z dne 28.12.1989 pravnomočen za glavnico 2.203,50 din s pripadki. Ker je v tem obsegu o zahtevku pravnomočno odločeno, se sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št Cpg 116/90-3 nanša le na ugovarjanih oz. še spornih 300,50 din spp.
Sodišče je ves čas postopka označevalo tožečo stranko s firmo, ki jo je sama navedla v izvršilnem predlogu - tožbi. Če je med pravdo prišlo pri tožnici do statusnih sprememb, bi morala tožnica o tem obvestiti sodišče. Vprašanje identifikacije spora je interna zadeva tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je vročilo sodbo toženi stranki dne 23.8.1993, torej je petnajstdnevni rok za pritožbo iztekel 7.9.1993 opolnoči.
Tožena stranka je svojo pritožbo poslala po pošti z navadno poštno pošiljko. Ta je prispela neposredno k Višjemu sodišču v Ljubljani šele 9.9.1993, torej po preteku roka za pritožbo. Zato je sodišče druge stopnje po določilu 366. člena Zakona o pravdnem postopku pritožbo zavrglo kot prepozno.
predlog za izdajo začasne odredbe - ugotovitvena tožba - napoved spremembe tožbe
Ni podlage za zavrnitev predloga začasne odredbe v primeru, ko upnik sprva vloži ugotovitveno tožbo in hkrati napove razširitev tožbe še za dajatveni del.