Kupec ne more zaradi razdrtja kupne pogodbe zaradi evikcije od prodajalca terjati vrnitve prometnega davka iz naslova vrnitve plačanih zneskov na podlagi razdrte pogodbe. Tudi če je prodajalec občina, ki ji je prometni davek plačan, to lahko uveljavlja kvečjemu kot odškodninski zahtevek.
Določila Zakona o obrestni meri zamudnih obresti niso prisilnega značaja in je veljaven sporazum strank, da se zamudne obresti pri zamudi plačil iz medsebojnih poslov ne obračunavajo.
ZIP člen 38, 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 451, 451/4. ZUDE člen 5, 8.
sklep o izvršbi - valuta terjatve - jugoslovanski dinar
Če je bil pred 8.10.1991 izdan sklep o izvršbi, glaseč se na jugoslovanske dinarje, pa je o njem sodišče prve stopnje na ugovor odločilo, da ostane v veljavi, ni treba spreminjati valute v sklepu v SIT, saj se lahko glede na določilo 5. in 8. člena Zakona o uporabi denarne enote RS plačilo opravi le v SIT.
Stojnina ni del stroškov prevoza, za katero bi veljala domneva, da jih mora plačati prejemnik, ampak je vrsta odškodnine, ki jo mora plačati tisti, ki je za škodo odgovoren.
prijava terjatve - preizkus terjatev - napotitev na pravdo
Stečajni senat je napačno ugotovil, da je upnik prijavil denarno terjatev, ki jo je nato tudi preizkusil in za njeno ugotovitev napotil upnika na pravdo, pri čemer pa je upnik prijavil izločitveno pravico in z dopolnitvijo prijave terjatve le označil denarno vrednost te pravice.
avtorska pravica - male avtorske pravice - varstvo avtorske pravice - javno predvajanje glasbenih del - nadomestilo - pooblastilo za vložitev tožbe
Tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka javno - preko radia v svojih poslovnih prostorih - predvajala avtorska glasbena dela, zato je sodišče tožbeni zahtevek za plačilo avtorskega honorarja zavrnilo.
Zahtevek za plačilo avtorskega honorarja "videousluge" se lahko vloži le s pooblastilom avtorja.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva
Ob pavšalnem ugovoru tožene stranke, da med njo in tožečo stranko ni bila sklenjena nobena pogodba, sodišču prve stopnje ni bilo treba raziskovati ali in čigava pravna naslednika sta pravdni stranki. Novih dejstev o tem vprašanju, navedenih šele v pritožbi, sodišče druge stopnje ne more upoštevati, ker tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da jih ni mogla navesti do konca glavne obravnave.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pogodba o delu - stvarne napake - odgovornost za napake - jamčevanje - prekluzivni rok - začetek teka roka
Enoletni rok, v katerem lahko naročnik sodno uveljavlja svojo pravico na odpravo napak, se uporabljasamo v primeru, ko izvajalec po pravočasnem obvestilu ne stori ničesar v zvezi z odpravo napak, ne pa tudi v primeru, ko sta se stranki že sporazumeli, da je potrebno napake odpraviti.
Dolžnik je predložil na vnovčenje akceptni nalog, ki ga je dobil po kreditni pogodbi, za poplačilo po pogodbi o inženiringu. S tem je zlorabil mandat za izpolnitev in predložitev akceptnega naloga na vnovčenje, čeprav sta obe pogodbi v tesni zvezi. Zato je izkazana verjetnost obstoja terjatve na vrnitev akceptnega naloga.
V primeru vnovčenja akceptnega naloga bo seveda onemogočena njegova vrnitev upniku, s čemer je izpolnjen tudi drugi razlog za izdajo začasne odredbe.
O upnikovi pravici do poplačila v stečajnem postopku se odloča s sklepom o glavni razdelitvi. Odločitev o tej pravici je predhodno vprašanje za pravdno sodišče. S pravnomočnostjo sklepa o glavni razdelitvi, v katerem upnikova prerekana terjatev ni upoštevana, nima upnik več pravnega interesa na ugotovitveni tožbi. Morebitna razveljavitev ali sprememba sklepa o glavni razdelitvi na podlagi izrednega pravnega sredstva je lahko razlog za obnovo postopka.
Ni mogoče šteti, da je stranka oz. njen pooblaščenec ravnal malomarno, ko ni izkoristil prvega izmed petnajstih dni za pritožbo - za naslednje dni pa je z uradnim potrdilom o nezmožnosti za delo izkazan opravičljiv razlog. Po določilu 138 ZPP je opravljena vročitev tistega dne, ko je vročena strankinemu pooblaščencu. Tudi, če bi sodišče poslalo sodbo neposredno stranki, teče pritožbeni rok od dneva vročitve pooblaščencu.
Stroški pravdnega postopka, v katerem upnik po napotitvi stečajnega sodišča toži na ugotovitev obstoja terjatve zoper stečajnega dolžnika, ki jo je stečajni upravitelj neutemeljeno prerekal, so del stroškov stečajnega postopka.
ZOR člen 154, 154/1, 189, 189/3, 154, 154/1, 189, 189/3.
odškodnina - izgubljeni dobiček - dokazno breme
V primeru vračanja premoženjske koristi v stečajno maso tečejo zamudne obresti od dne, ko je novi upnik prejel plačilo po odstopljeni terjatvi in ne od dne, ko je bila sklenjena pogodba o cesiji. Stranka, ki ni zahtevala povrnitve pravdnih stroškov do konca glavne obravnave, ne more teh zahtevati v novem postopku, ki začne teči po razveljavitvi sodbe, izdane po koncu te glavne obravnave - tem manj, če je bila sodba razveljavljena na pritožbo nasprotne stranke.
Upnik kot predlagatelj, z dokazilom, da z individualno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki ni prišel do plačila, verjetno izkaže obstoj stečajnega razloga - insolventnosti.
ustanovitev podjetja - pogodba o ustanovitvi podjetja - ničnost vpisa v sodni register - zastopanje podjetja - zakoniti zastopnik - razrešitev direktorja - prekoračitev pooblastil
V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je bil v času sklepanja ustanovitvene pogodbe (31.10.1991) pooblaščenec za zastopanje podjetja, kdo so bili soustanovitelji tožene stranke in ali so podani razlogi zaradi katerih so se le ti lahko zanesli na stanje vpisano v sodnem registru. Šele po ugotovitvi teh odločilnih dejstev bo sodišče prve stopnje lahko pravilno odločilo, ali je pogodba o ustanovitvi tožene stranke veljavna ali ne.
Časopisni članki so bili opozorilo toženi stranki, da bi pred sklenitvijo cesijske pogodbe morala preveriti ekonomsko-finančno stanje tožeče stranke in je s tem podan subjektivni element izpodbojnosti.
Aktivno legitimacijo za vložitev izpodbojne tožbe ima stečajni dolžnik in ne stečajni upravitelj.
Stranki sta sklenili cesijsko pogodbo in ne mandatne pogodbe, zato določilo 770. člena ZOR ne pride v poštev.
Sodišče lahko o predhodnem vprašanju odloči samo ali počaka na odločitev pristojnega sodišča ali drugega organa ter do te odločitve prekine postopek. Če o tem ni sklepalo in sodba v tej smeri nima razlogov, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.