spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listine in listino samo
Zaključek sodišča, da obračun obresti ne dokazuje vtoževane terjatve, je bil v nasprotju z vsebino priloženega obračuna obresti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0000241
Zakon o zemljiških knjigah paragraf 27, 39.
vpis v zemljiško knjigo - intabulacijska klavzula - plačilo kupnine - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Če je prodajalec nepremičnine v prodajni pogodbi dovolil vpis prodane nepremičnine na kupca nepogojno (neoziraje na obseg plačane kupnine), ne more preprečiti dovolitve tega vpisa z ugovorom, češ da ni plačana celotna kupnina.
ZIP člen 38, 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 451, 451/4. ZUDE člen 5, 8.
sklep o izvršbi - valuta terjatve - jugoslovanski dinar
Če je bil pred 8.10.1991 izdan sklep o izvršbi, glaseč se na jugoslovanske dinarje, pa je o njem sodišče prve stopnje na ugovor odločilo, da ostane v veljavi, ni treba spreminjati valute v sklepu v SIT, saj se lahko glede na določilo 5. in 8. člena Zakona o uporabi denarne enote RS plačilo opravi le v SIT.
Stojnina ni del stroškov prevoza, za katero bi veljala domneva, da jih mora plačati prejemnik, ampak je vrsta odškodnine, ki jo mora plačati tisti, ki je za škodo odgovoren.
prijava terjatve - preizkus terjatev - napotitev na pravdo
Stečajni senat je napačno ugotovil, da je upnik prijavil denarno terjatev, ki jo je nato tudi preizkusil in za njeno ugotovitev napotil upnika na pravdo, pri čemer pa je upnik prijavil izločitveno pravico in z dopolnitvijo prijave terjatve le označil denarno vrednost te pravice.
avtorska pravica - male avtorske pravice - varstvo avtorske pravice - javno predvajanje glasbenih del - nadomestilo - pooblastilo za vložitev tožbe
Tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka javno - preko radia v svojih poslovnih prostorih - predvajala avtorska glasbena dela, zato je sodišče tožbeni zahtevek za plačilo avtorskega honorarja zavrnilo.
Zahtevek za plačilo avtorskega honorarja "videousluge" se lahko vloži le s pooblastilom avtorja.
Dolžnik je predložil na vnovčenje akceptni nalog, ki ga je dobil po kreditni pogodbi, za poplačilo po pogodbi o inženiringu. S tem je zlorabil mandat za izpolnitev in predložitev akceptnega naloga na vnovčenje, čeprav sta obe pogodbi v tesni zvezi. Zato je izkazana verjetnost obstoja terjatve na vrnitev akceptnega naloga.
V primeru vnovčenja akceptnega naloga bo seveda onemogočena njegova vrnitev upniku, s čemer je izpolnjen tudi drugi razlog za izdajo začasne odredbe.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva
Ob pavšalnem ugovoru tožene stranke, da med njo in tožečo stranko ni bila sklenjena nobena pogodba, sodišču prve stopnje ni bilo treba raziskovati ali in čigava pravna naslednika sta pravdni stranki. Novih dejstev o tem vprašanju, navedenih šele v pritožbi, sodišče druge stopnje ne more upoštevati, ker tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da jih ni mogla navesti do konca glavne obravnave.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pogodba o delu - stvarne napake - odgovornost za napake - jamčevanje - prekluzivni rok - začetek teka roka
Enoletni rok, v katerem lahko naročnik sodno uveljavlja svojo pravico na odpravo napak, se uporabljasamo v primeru, ko izvajalec po pravočasnem obvestilu ne stori ničesar v zvezi z odpravo napak, ne pa tudi v primeru, ko sta se stranki že sporazumeli, da je potrebno napake odpraviti.
Stroški pravdnega postopka, v katerem upnik po napotitvi stečajnega sodišča toži na ugotovitev obstoja terjatve zoper stečajnega dolžnika, ki jo je stečajni upravitelj neutemeljeno prerekal, so del stroškov stečajnega postopka.
O upnikovi pravici do poplačila v stečajnem postopku se odloča s sklepom o glavni razdelitvi. Odločitev o tej pravici je predhodno vprašanje za pravdno sodišče. S pravnomočnostjo sklepa o glavni razdelitvi, v katerem upnikova prerekana terjatev ni upoštevana, nima upnik več pravnega interesa na ugotovitveni tožbi. Morebitna razveljavitev ali sprememba sklepa o glavni razdelitvi na podlagi izrednega pravnega sredstva je lahko razlog za obnovo postopka.
Ni mogoče šteti, da je stranka oz. njen pooblaščenec ravnal malomarno, ko ni izkoristil prvega izmed petnajstih dni za pritožbo - za naslednje dni pa je z uradnim potrdilom o nezmožnosti za delo izkazan opravičljiv razlog. Po določilu 138 ZPP je opravljena vročitev tistega dne, ko je vročena strankinemu pooblaščencu. Tudi, če bi sodišče poslalo sodbo neposredno stranki, teče pritožbeni rok od dneva vročitve pooblaščencu.
ZPP (1977) člen 219, 365, 365/2, 496a, 496a/1. ZOR člen 279, 279/2.
udeležba na naroku za glavno obravnavo - dokazovanje - posojilo - vrnitev posojila - procesne obresti
Okoliščina, da se tožena stranka zaradi selitve ni udeležila glavne obravnave, zaradi česar ni navedla dejstev in predložila dokazov, ni razlog, zaradi katerega bi pritožbeno sodišče obravnavalo ta dejstva in dokaze.
Pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo določbe 2. odst. 279. čl. ZOR o obrestnih obrestih.
Sodišče lahko o predhodnem vprašanju odloči samo ali počaka na odločitev pristojnega sodišča ali drugega organa ter do te odločitve prekine postopek. Če o tem ni sklepalo in sodba v tej smeri nima razlogov, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - slabo finančno stanje dolžnika - prodaja dolžnika
Slabo finančno stanje dolžnika, izkazano s podatki o solventnosti dolžnika, ne izkazuje nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo dolga.
Namera lastnika tožene stranke (lastnika podjetja), da proda podjetje, ne izkazuje nevarnosti, da bo tožena stranka (podjetje) svoje premoženje oziroma svoja sredstva odtujila oziroma jih skrila ali kako drugače z njimi razpolagala in s tem onemogočila ali otežila izterjavo.
Časopisni članki so bili opozorilo toženi stranki, da bi pred sklenitvijo cesijske pogodbe morala preveriti ekonomsko-finančno stanje tožeče stranke in je s tem podan subjektivni element izpodbojnosti.
Aktivno legitimacijo za vložitev izpodbojne tožbe ima stečajni dolžnik in ne stečajni upravitelj.
Stranki sta sklenili cesijsko pogodbo in ne mandatne pogodbe, zato določilo 770. člena ZOR ne pride v poštev.
Če je stanovanje namenjeno delavcem, ki opravljajo določene službene dolžnosti, imetnik stanovanjske pravice nima pravice do odkupa takšnega stanovanja.